V petek zvečer sta se v že drugem televizijskem soočenju pomerila prvaka SDP-ja in HDZ-ja, Zoran Milanović in Andrej Plenković. "Sodeč po komentarjih na družbenih omrežjih, je bil prepričljivejši, a tudi bolj prepirljiv Milanović," je poročala RTV-jeva dopisnica iz Zagreba Irena Ulčar Cvelbar.

Vsaj glede na javnomnenjske raziskave na nedeljskih volitvah ne HDZ-ju ne SDP-ju ne kaže na absolutno zmago, kljub vsemu pa naj bi slavila levosredinska Narodna koalicija na čelu s SDP-jem, ki pa verjetno ne bo dobila dovolj zaupanja volivcev tudi za oblikovanje 14. hrvaške vlade.

Za sestavo vlade potrebnih 76 poslancev
Glede na raziskavo agencije Hendal naj bi Narodna koalicija štirih strank (SDP, HNS, HSS, HSU) osvojila 61 poslanskih mest, HDZ pa 56 - raziskava je bila izvedena v drugi polovici avgusta v desetih volilnih enotah, v vsaki je sodelovalo 1000 anketirancev. Za sestavo nove hrvaške vlade bo v 151-članskem saboru potrebnih najmanj 76 poslanskih mest, pri čemer bo stabilna vlada pomenila podporo več kot 80 saborskih poslancev.

Pri oblikovanju nove vlade bi lahko imela jeziček na tehtnici znova najmlajša hrvaška stranka Most neodvisnih list, ki naj bi tokrat prejela 13 poslanskih mest. To bi bilo za tretjino manj, kot jih je prejela na rednih parlamentarnih volitvah novembra lani, po katerih so mostovci obrnili hrbet SDP-ju in sestavili vlado z Domoljubno koalicijo na čelu s HDZ-jem.

Rdeče-modra koalicija še ni izvedljiva
Čeprav je Most zaželen partner tudi v SDP-ju, je verjetnejša nova vlada med HDZ-jem in Mostom ter še nekaterimi manjšimi partnerji, kot je sodelovanje Narodne koalicije in Mosta. Ob tem ne gre pozabiti, da na hrvaški politični sceni pri prevzemanju položajev na oblasti nobena strankarska kombinacija ni nemogoča. Hrvaški politični komentatorji vse pogosteje omenjajo možnost "velike rdeče-modre koalicije" SDP in HDZ, ki jo obe največji hrvaški politični stranki sicer zavračata.

Narodna koalicija lahko računa s tremi poslanci Istrskega demokratskega sabora (IDS), ki so večkrat poudarili, da bodo po volitvah podprli zgolj levosredinsko vlado. HDZ je praviloma še pred volitvami prištela tri mandate, ki so zagotovljeni za hrvaške izseljence v enajsti volilni enoti, saj SDP nima svojega volilnega seznama v tej volilni enoti.

Presenečenje volitev bi bil lahko Živi zid
"Edina koalicija", ki jo vodi populistična stranka Živi zid, bo morda največje presenečenje nedeljskih volitev. Raziskava kaže, da bodo dobili najmanj šest poslancev, potem ko so v prejšnjem sklicu sabora imeli enega poslanca. Živi zid je napovedal, da se ne bodo udeležili povolilnih vladnih koalicij, ki jih bosta vodila SDP ali HDZ, bo pa njihova verodostojnost na preizkušnji, če bodo dobili konkretne ponudbe "velikih igralcev".

Narodna koalicija in HDZ se bosta zavzemala za pridobitev osmih poslancev, ki jih bodo izvolili v posebni, dvanajsti volilni enoti.

Za škandale poskrbel Milanović
Ena najdaljših predvolilnih kampanj na Hrvaškem je od srede avgusta potekala dokaj mirno, dokler kandidat Narodne koalicije za premierja Zoran Milanović ni razburil s svojimi žalitvami Srbov, Bosne in Hercegovine ter tudi Hrvaške. Med drugim je dejal, da se požvižga na zloglasni ustaški pozdrav "Za dom spremni", še bolj so odmevale njegove neprimerne besede, s katerimi je označil profesionalno zdravniško kariero matere glavnega tekmeca predsednika HDZ-ja Andreja Plenkovića. Milanović je s tem dobil pozornost vseh medijev, ki so do tedaj bolj spremljali Plenkovića kot nov obraz v hrvaški notranjepolitični areni.

Časa vedno manj
Narodna koalicija in HDZ imata precej podobna gospodarska programa, nekoliko bolj izražene so razlike, ko gre za reforme javne uprave, zdravstva in šolstva, najbolj pa se razlikujeta ravno v ideoloških in svetovnonazorskih vprašanjih, kar je še zmeraj odločilno v ideološko razdeljeni hrvaški družbi.

Ekonomisti opozarjajo, da zaradi zapletenih makroekonomskih razmer Hrvaška nima več časa za politične eksperimente, kot je bil tisti januarja letos s premierjem, ki opravlja tekoče posle, Tihomirjem Oreškovićem. Hrvaški poslovnež iz Kanade je bil prvi hrvaški premier, ki so ga odstavili v saboru na pobudo vodilne vladne stranke, kar je povzročilo predčasne parlamentarne volitve.