Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je dejala, da pričakujejo tudi ustrezen odziv Evropske komisije. Na seji vlade je Pusićeva spomnila, da se je Hrvaška odzvala na izpustitev Šešlja že 6. novembra, torej istega dne, ko so ga izpustili. Med drugim so poudarili, da bo končno odločitev glede Šešljeve odgovornosti za vojne zločine na Hrvaškem in v BiH-u sprejelo haaško sodišče, a da zgodovinska dejstva kažejo, da gre za vojnega zločinca.
Šešelj je po vrnitvi v Beograd razburil hrvaško javnost z izjavami, da bodo nekoč uresničili idejo o Veliki Srbiji v škodo velikega dela hrvaškega ozemlja. Posebej pa je odmevala njegova "čestitka" srbskim četnikom za zasedbo Vukovarja ravno na dan, ko se je Hrvaška spominjala žrtev vojnih zločinov v tem hrvaškem mestu ob Donavi.
Pusićeva je Šešljeve izjave ocenila kot "divjanje", ki neposredno škoduje odnosom v regiji. Kot je dodala, bi se morale tudi srbske oblasti ograditi od Šešlja in tako potrditi zvestobo svoji evropski poti.
Dodala je, da sta se v torek o Šešlju pogovarjali z visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Federico Mogherini glede morebitnega sodelovanja EU-ja v razpravi o poročilu haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pred Varnostnim svetom ZN-a 10. decembra.
Vodja hrvaške diplomacije je predlagala, da EU izjemoma sodeluje v tej razpravi in da v New Yorku obsodijo neprimerno Šešljevo vedenje. Hrvaški premier Zoran Milanović je povedal, da je Hrvaška sprožila pobudo tudi v New Yorku, da bo sodelovala v razpravi 10. decembra.
Medtem so v hrvaškem saboru sprejeli o deklaraciji o predčasni izpustitvi Šešlja, ki je bil v haaškem priporu več kot enajst let. Tudi oni so pozvali VS ZN-a k nujni obravnavi ravnanja haaškega sodišča v primeru Šešlja, da ne bi bilo ogroženo zaupanje v mednarodne institucije, ki so bile utemeljene tudi zaradi izvajanja pravice, miru in stabilnosti.
Haaško sodišče so pozvali, naj prekliče svojo odločitev, ki je, kot izpostavljajo, bila sprejeta brez enotnih meril in odstopa od načela vladavine prava. Od Beograda pričakujejo, da se javno ogradi od Šešljevega sovražnega govora. Med razpravo so spomnili, da je za četrtek na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta napovedana razprava o Šešlju.
Dačić: Šešelj nima vpliva na srbsko politiko
Srbski zunanji minister Ivica Dačić je pred dnevi dejal, da Šešelj nima nobenega vpliva na srbsko politiko, ker je njegova Srbska radikalna stranka (SRS) zunajparlamentarna. Pozval je Zagreb, naj krepi in ne zaostruje sodelovanja.
Predsednik srbske vlade in nekdanji tesni Šešljev sodelavec Aleksandar Vučić pa je v torek dejal, da Srbije ni nihče vprašal, ali je za to, da izpustijo Šešlja iz pripora. Na novinarsko vprašanje, kako se bo odzval na hrvaško deklaracijo, pa ni imel odgovora. "Ne vem, kaj pričakujete, da se bo zgodilo," je dejal.
Zatrdil je, da je Srbija dejavnik stabilnosti v regiji in da nikogar ne žali. Dodal je, da se ne ukvarjajo z notranjo politiko sosednjih držav, niti v njih ne iščejo odgovornih za slabosti doma.
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je pred dnevi v pismu predsedniku haaškega sodišča Theodorju Meronu opozoril, da srbski radikalni politik s svojimi izjavami nadaljuje ustrahovanje ljudi. A ameriški sodnik mu je odgovoril, da haaško sodišče sicer ima vlogo v spravi držav, ki so bile v vojni, vendar je sprava predvsem naloga politikov.
Hrvaška stališča do Šešljeve izpustitve je glavnemu haaškemu tožilcu Sergeu Brammertzu v pismu pojasnil tudi hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić, ki je nekajkrat zagrozil, da bo Hrvaška ovirala približevanje Srbije Evropski uniji, če v Beogradu ne bodo začeli postopkov proti odgovornim za vojne zločine na Hrvaškem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje