Generalna skupščina je omenjene države izvolila brez težav, zapletlo pa se je pri izvolitvi države, ki naj bi zasedla mesto, ki pripada državi Latinske Amerike. Tudi po desetih krogih glasovanja ne Gvatemala ne Venezuela nista prejeli zadostne dvetretjinske večine, ki je potrebna, da lahko država zasede nestalni sedež v Varnostnem svetu ZN-a.

Gvatemala sicer rahlo vodi, a še vedno ne dovolj. V desetem krogu je namreč prejela 110 glasov, Venezuela pa le 77.

Gvatemala s podporo zahodnega sveta
Glasovanje se bo tako nadaljevalo, dokler ena od držav ne bo prejela 124 glasov, ki so potrebni za izvolitev. Gvatemala ima podporo ZDA, večine srednjeameriških držav in Evrope, Venezuelo pa podpirajo v glavnem nasprotnice politike ZDA.

Strokovnjaki opozarjajo, da bo izvolitev Venezuele onemogočila delo Varnostnega sveta, ZN-a, saj bo ta nasprotovala vsaki odločitvi ZDA. Venezuelski predsednik Hugo Chavez pa pravi, da je vsak glas za Venezuelo glas vesti za države v razvoju.

Diplomati se bodo zdaj potrudili, da bi nekaj glasov Venezuele prenesli na Gvatemalo, če jim to ne bo uspelo, bo treba izbrati tretjo, nevtralno kandidatko za latinskoameriški sedež, ki bo lahko dobila dovolj glasov za zmago. Kot morebitne kandidatke se že omenja Kostariko, Panamo in Urugvaj.

Se bo ponovila zgodba iz 1979?
Takega boja za nestalni sedež v Varnostnem svetu ZN-a ni bilo že od leta 1979, ko sta se na vrhuncu hladne vojne za sedež spopadali Kuba in Kolumbija. Glasovanje je trajalo tri mesece, na koncu pa je nestalni sedež za dve leti dobila Mehika.

Stalne in nestalne članice
Varnostni svet ima 15 članic. Pet stalnih sedežev zasedajo ZDA, Francija, Velika Britanija, Rusija in Kitajska, te imajo tudi pravico do veta. Deset nestalnih sedežev je geografsko razdeljenih med Afriko, Latinsko Ameriko, Azijo, Zahodno in Vzhodno Evropo. Mandat za nestalni sedež imajo države dve leti, vsako leto se jih zamenja polovica. Poleg novo izvoljenih držav bodo leta 2007 tako v varnostnem svetu sedeli še Kongo, Gana, Peru, Katar in Slovaška.