Medtem je potekel ultimat, ki ga je po besedah predstavnikov kurdskih varnostnih sil v Iraku Kurdom za umik s ključnih položajev okoli Kirkuka postavil Bagdad. Bagdad medtem zanika, da je sploh postavil ultimat. Domnevni ultimat je potekel zgodaj v nedeljo, po nekaterih poročilih pa je bil morda preložen za 24 ur. Kurdski voditelji so sicer zatrdili, da ostajajo na območju.

Obe strani krepita enote v Kirkuku
Obe strani sta poslali okrepljene enote v Kirkuk, pokrajino, bogato z nafto, po poročanju BBC-ja pa so že izbruhnili kratki spopadi med kurdskimi silami in šiitskimi milicami, ki podpirajo vlado. Strani sta za spopade krivili druga drugo.

Napetosti so se začele dodatno stopnjevati po referendumu o neodvisnosti iraške avtonomne kurdske pokrajine konec septembra. Bagdad in sosednja Turčija in Iran, pa tudi ZDA, so referendumu ostro nasprotovali. Centralna vlada je referendum označila za nezakonit.

Potem ko so bili razglašeni uradni izidi referenduma, na katerem so volivci in volivke odločno podprli neodvisnost, je iraški parlament premierja Haiderja Al Abadija pozval, naj pošlje enote v Kirkuk in druga sporna območja. Referendum je bil namreč izpeljan v treh avtonomnih provincah iraškega Kurdistana, a tudi v bližnjem Kirkuku, ki je pod nadzorom Kurdov.

Kurdi bodo v primeru napada branili ozemlje
Abadi je v soboto od kurdskih oblasti zahteval razveljavitev referenduma, če se te želijo pogajati o priključitvi Kirkuka in drugih območij s kurdsko večino v kurdsko avtonomno pokrajino. Kurdski voditelji so se po premierjevem pozivu sešli v mestu Dokan in zavrnili preklic referenduma ter ponovili svoje stališče, da želijo krizo med Erbilom in Bagdadom rešiti mirno.

Premier kurdske regionalne vlade Masud Barzani, kurdski predsednik Fuad Masum in Hero Talabani, žena umrlega tamkajšnjega voditelja Jalala Talabanija, so sporočili, da zavračajo "iraške vojaške grožnje" nad pešmergami ter da bodo v primeru napada branili kurdska ozemlja.

Abadi za skupno upravo
Premier Abadi je prejšnji teden dejal, da bi sprejel, da bi bila sporna ozemlja pod "skupno upravo", in da si ne želi oboroženega spopada. V četrtek sta Abadi in vojska ponovila, da ni načrtov za vojaško operacijo v Kirkuku in da so osredotočeni na zavzetje zadnjega oporišča t. i. Islamske države v Iraku blizu meje s Sirijo.

Od takrat so se močno okrepile iraške (pro)vladne sile okoli mesta, pešmerge, kurdske sile, pa pravijo, da so "za vsako ceno" pripravljene braniti položaje v mestu pred morebitnim napadom.

Kirkuk si lastita tako kurdska regionalna vlada v Erbilu kot centralna v Bagdadu, obe pa sta do nedavnega sodelovali v bojih proti IS-ju. Pešmerge so v teh bojih zavzele velik del pokrajine Kirkuk. Tam naj bi Kurdi predstavljali večino, številčni pa so tudi Arabci in Turkmeni, še poroča BBC.