Sunitski borci so vdrli v vas Kočo, okoli 45 kilometrov od gore Sindžar, kamor se je zateklo na tisoče jezidov, ki so bežali pred pogromom nad njihovimi vasmi. Vaščanom so napadalci po poročanju BBC-ja ukazali spreobrnitev v islam in jim v nasprotnem primeru zagrozili s smrtjo. Ko se je rok za spreobrnitev iztekel, so moške zbrali skupaj in jih usmrtili. Ženske in otroke so odpeljali v Tal Afar, kjer so nastanjeni islamski borci iz tujine.

Zaradi napadov in nasilja islamskih fanatikov je moralo svoje domove zapustiti okoli 1,2 milijona Iračanov. Celotne skupnosti kristjanov, jezidov ter drugih verskih in etničnih manjšin, ki so na tem prostoru prebivale že stoletja, so bile prisiljene v beg. Pred tednom dni so ZDA začele izvajati zračne napade na položaje skrajnežev, ki so se nevarno približali iraški avtonomni pokrajini Kurdistan in njeni prestolnici Erbil, kjer so nastanjeni ameriški državljani in podjetja.

Evropska unija je ta teden prepustila članicam odločitev o oboroževanju kurdskih sil v boju proti skrajnežem. Francija in Velika Britanija sta že napovedali dobavo orožja, prav tako Češka, medtem ko je Nemčija še zadržana. Slovenija podpira oboroževanje Kurdov, a pri tem ne bo sodelovala.

ZDA izvedle nove zračne napade
Ameriške zračne sile so izvedle nove napade na položaje Islamske države na severu Iraka. V napadih blizu iraškega največjega jeza je po poročanju Al Džazire umrlo 15 sunitskih borcev.

Napad blizu mosulskega jeza naj bi pomenil začetek ameriške vojaške operacije z namenom pomagati kurdskim silam ponovno prevzeti nadzor nad jezom od Islamske države. Ta organizacija je namreč ta mesec osvojila jez, s tem pa prevzela nadzor nad vodo in dobavo elektrike na severu države.

Al Džazira poroča, da naj bi Kurdi nameravali izkoristiti ameriško bombardiranje in zasesti ozemlje, ki so ga izgubili ob zavzetju, ki ga je izvedla Islamska država.

Kurdi enotnejši
Potem ko so kurdski borci iz Delavske stranke Kurdistana (PKK) kurdskim silam v Iraku pešmergi pomagali v boju proti Islamski državi v mesti Makmur, je borce PKK-ja prejšnji teden obiskal predsednik iraške kurdske pokrajine Masud Barzani. Gre za pomemben razvoj dogodkov, saj je Barzanijeva Demokratična stranka Kurdistana (KDP) politični nasprotnik oziroma tekmec PKK-ja.

Nekateri analitiki menijo, da bi lahko Barzanijeva javna podpora PKK-ju komplicirala odnose med kurdsko regionalno vlado v Iraku in Turčijo, ki se je desetletja borila proti PKK-ju, ki deluje predvsem na jugovzhodu Turčije.

PKK na Zahodu sicer velja za teroristično organizacijo. Roman Zagros, urednik portala Insight Kurdistan, je dejal, da ZDA tako dajejo zračno podporo silam, ki so jih označevale za teroriste. Gre za spopade, v katerih se ZDA in PKK borijo proti skupnemu sovražniku, je po poročanju Al Džazire dejal Zagros.

Skupna obsodba Islamske države
Varnostni svet ZN-a je v petek soglasno sprejel resolucijo, ki obsoja nasilje Islamske države v Iraku in Siriji. Od držav članic ZN-a se zahteva, da jim preprečijo dotok denarja in borcev. Državam, ki resolucije ne bodo upoštevale, grozijo sankcije. Resolucija tudi zahteva od islamskih skrajnežev, da se razorožijo in razpustijo, zadeva pa tudi sirsko fronto Al Nusra in skupine, povezane z Al Kaido.

Seznam sankcij je poleg Islamske države razširil na šest posameznikov, večinoma iz Savdske Arabije in Kuvajta, ki so jim odslej prepovedali potovanja in jim zamrznili premoženje. Na seznamu je med drugimi tiskovni predstavnik Isila Adnani, s pravim imenom Taha Sobi Falaha iz Sirije, Kuvajtčan Abdelrahman Mohamed Zafir Al Dabidi Al Džahani, ki povezuje islamsko fronto Al Nusra in Isil ter pomaga pri financiranju.

Po besedah britanskega veleposlanika pri ZN-u Marka Lyalla Granta je VS pokazal trdno enotnost. "Z grozo smo opazovali njihova surova dejanja - poskuse izbrisa celotnih skupnosti zaradi njihove vere, brezobzirno pobijanje, nezakonite usmrtitve, namerne napade na civiliste in odvratno spolno nasilje proti ženskam in otrokom," je dejal Grant.

"Sirija partner v boju proti terorizmu"
Ameriška veleposlanica Susan Power je povedala, da so zgodbe v zvezi z Isilom prave nočne more, in oblikovala se je nova fronta teroristične grožnje z uničujočo človeško ceno. Rusija, ki je sicer podprla resolucijo, je z izjavo namestnika veleposlanika Petra Iljičeva vseeno opozorila, da resolucija ni podlaga za morebitno vojaško akcijo. Moskva se boji, da bi zahodne države resolucijo morda kdaj v prihodnosti uporabile kot izgovor za napad na ruskega zaveznika, sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

Sirski veleposlanik Bašar Džafari je opozoril, da je Sirija že dolgo svarila pred nevarnostjo islamistov, in dodal, da je Asadov režim naravni partner mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu.