Na referendumu so Islandci odločali, ali naj namesto propadle banke Icesave britanskim in nizozemskim varčevalcem vrnejo nekaj manj kot štiri milijarde evrov vlog. Delni izidi, ki upoštevajo glasove 18 tisoč volivcev, so pokazali, da je proti glasovalo 98 odstotkov volivcev.

Javnomnenjske raziskave, ki so pred referendumom kazale, da se Islandci krepko nagibajo k zavrnitvi vračila, so se kot kaže, izkazale za pravilne. A zavrnitev bi lahko, tako menijo nekateri politični analitiki, za državo na severu Evrope, ki se še ni rešila iz težke finančne krize, imela številne negativne posledice.

Islandski parlament (althing) je že avgusta lani sprejel vladni predlog o poplačilu 3,8 milijarde evrov dolgov okoli 340.000 nizozemskim in britanskim varčevalcem spletne banke Icesave. Ta predlog pa je naletel na val ogorčenja med državljani, zakona o vračilu pa ni želel podpisati niti predsednik Olafur Ragnar Gimsson, ki se je namesto tega odločil, naj o tem presodijo prebivalci na referendumu.

"Gre za vprašanje življenja ali smrti"
Kljub temu, da se je vlada premierke Johanne Sigurdardottir do zadnjega trudila, da bi volivce prepričala o nasprotnem, so volivci rekli ne. Vlada je še v petek želela doseči dogovor z Veliko Britanijo in Nizozemsko ter referendum odpovedati, a je načrt padel v vodo. Premierka je dramatično dodala, da je hitra rešitev sage o Icesavu "vprašanje življenja ali smrti za islandsko gospodarstvo".

Večina Islandcev je prepričana, da ni pošteno, da bi oni na lastnih plečih občutili in plačevali za napake spletne banke Icesave, ki je zaradi težkih gospodarskih razmer leta 2008 propadla. Povračilo 3,8 milijarde evrov preračunano pomeni, da bi moral teoretično vsak izmed 320.000 Islandcev prispevati okoli 12.000 evrov, ki bi šli nato v roke tujcev. S propadom banke je svoje prihranke izgubilo več kot 320.000 ljudi.

Poleg tega Londonu zamerijo, da je uporabil protiteroristične zakone, da je zamrznil račune Icesava državi.

So od izida odvisna tuja posojila?
Večina strokovnjakov meni, da bi sobotni "ne" Islandijo potisnil še globlje v krizo in recesijo, ki kljub postopnemu okrevanju gospodarstev drugod po svetu na Islandiji še ni popustila. Zavrnitev vračila bi lahko pod vprašaj postavila tudi posojila v višini več milijard dolarjev, ki jih je Islandiji obljubil Mednarodni denarni sklad (IMF) in tudi nekatere države.