Protesti v BiH-u so se nekoliko umirili, čeprav še zdaleč niso ponehali. Dogajanje se je preselilo na politično raven. Član predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović je napovedal nujnost predčasnih volitev.

Po mestih v Bosni in Hercegovini se je po petih dneh protestiranja znova zbralo več tisoč protestnikov. V Sarajevu so se zbrali pred zgradbo predsedstva BiH-a, nato so se premaknili pred zgradbo policije in zatem še pred tožilstvo. Zahtevali so izpustitev vseh aretiranih protestnikov, kar se je na koncu tudi uresničilo, kot tudi odstop vlade entitete Federacije BiH-a in oblikovanje tehnične vlade.

V Bihaću je več kot tisoč protestnikov zahtevalo odstop predsednika tamkajšnje kantonske vlade Hamdija Lipovače. Ta je odstop za zdaj zavrnil in dejal, da se bo v ponedeljek sešel s predstavniki protestnikov, da bi se pogovorili o njihovih zahtevah. Protesti so potekali tudi v Konjicah, v Mostarju pa jih je policija po petkovih neredih v soboto preprečila.

Milanović: BiH mora nadaljevati pot k EU-ju
V Mostar je med drugim nenapovedano dopotoval predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović in pozval k umiritvi razmer. "To se ne bi zgodilo, če bi Bosna in Hercegovina imela jasno in koherentno politiko o tem, kaj si želi," je dejal po ogledu stavbe kantonske vlade v Mostarju, ki so jo v petek razjarjeni protestniki razdejali in zažgali.

Dejal je, da bi BiH moral čim prej nadaljevati po evropski poti. Če se to ne bo zgodilo, se bodo protesti še naprej pojavljali, to pa nikakor ni v interesu niti Hrvaške, je še dodal hrvaški premier.

Ivica Dačić: Dovolj je že iskra
V povezavi z nemiri v BiH-u pa se je oglasil tudi srbski premier Ivica Dačić, ki je sicer v ZDA. Kot je opozoril v pogovoru za Glas Amerike (Voice of America), je dovolj že samo iskra, pa bi se v regiji lahko znova razvneli spopadi.

Opozoril je, da pri protestih v BiH-u ne gre le za socialno dimenzijo, ampak tudi za "določene politične zahteve, ki gredo k sistemu "en človek, en glas" in k ukinitvi entitet ter pravic narodov v BiH-u". To pa po njegovih besedah odpira začaran krog, zaradi katerega je sploh izbruhnila vojna v BiH-u, povzemajo srbski mediji.

Izredno srečanje v Beogradu
V povezavi s protesti so se v Beogradu sešli podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić ter predsednik Republike srbske Milorad Dodik ter vodja največje opozicijske stranke v tej srbski entiteti BiH-a Mladen Bosić. Dodik je že opozoril, da bi se protesti, ki sicer potekajo zgolj v mestih bošnjaško-hrvaške Federacije BiH-a, lahko razširili tudi v Republiko srbsko, česar pa si ne želi.

"Po mojem mnenju je to le dokaz, da Bosna in Hercegovina ne more delovati, da ni kos vsem notranjim težavam. To državo pokonci drži le še strah pred ukrepanjem mednarodne skupnosti," je dejal Dodik po sestanku.

Predčasne volitve v BiH-u
Na Dodikovo izjavo se je že odzval član predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović, ki je tako Dodika kot vse druge politike v BiH-u pozval, "da nehajo netiti prepir". Zaradi odstopa več kantonskih vlad po državi je napovedal nujnost predčasnih volitev.

Inzko: Če bo treba, bomo vpoklicali sile EU-ja
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti in EU-ja v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je izrazil razumevanje do protestov v državi, a opozoril pred nadaljnjim stopnjevanjem nasilja.

Kot je dejal v pogovoru za avstrijski dnevnik Kurier, bodo v torek v mednarodnem upravnem odboru, ki nadzoruje izvajanje Daytonskega mirovnega sporazuma, podrobneje preučili razmere v državi. Če bo treba, se bodo odločili za vpoklic sil EU-ja. Avstrija pa bo svoje sile v BiH-u povečala, je še napovedal Inzko.

Trenutno stanje v BiH-u je najhujše od konca vojne leta 1995, meni. Inzko je ostro obsodil nasilje, v katerem je bilo ranjenih več kot 200 ljudi. Hkrati pa je izrazil razumevanje, saj so proteste povzročile velike socialne nepravičnosti.

"Treba je rešiti vzroke nasilja"
Za hrvaški časnik Jutarnji list je rekel, da bi morali tudi ministri kantonskih vlad razmisliti o svoji odgovornosti. "Če bi bili učinkoviti, jih ne bi zažigali," je dejal Inzko in dodal, da "vsi obsojamo nasilje in ga obžalujemo, vendar je treba rešiti vzroke, ki so do tega pripeljali".

Za izbruh protestov je po njegovem mnenju odgovorna tudi državna ureditev, ki preprosto ne deluje. "Daytonski sporazum je bil mirovni sporazum, ki je bil zelo uspešen. A kot ustavni sporazum je preveč kompliciran. V Federaciji BiH-a, ki jo sestavljajo Hrvati in Bošnjaki, je enajst vlad, enajst premierjev, 11 notranjih ministrov. To je neučinkovito in predrago," je še dejal za avstrijski dnevnik.

Najprej je gorelo, potem so sledili odstopi
Množične demonstracije v Bosni in Hercegovini potekajo že od srede, kmalu pa so postale nasilne. Protestniki so vdrli v stavbe kantonskih vlad v Tuzli, Zenici in Sarajevu ter jih zažgali. Zažgali so tudi stavbo predsedstva BiH-a, ob tem pa je zgorel tudi del arhiva BiH-a z neprecenljivimi arhivskimi zbirkami še iz časa avstro-ogrske uprave. V Mostarju sta gorela sedeža strank HDZ BiH in SDA.

Zaradi pritiska protestnikov je odstopilo več visokih predstavnikov lokalnih oblasti. V petek sta odstopila premierja kantonskih vlad v Tuzli in Zenici, Sead Čaušević in Munib Huseinagić. V soboto pa je odstopil tudi predsednik kantonske vlade v Sarajevu Suad Zeljković, potem ko so protestniki napadli stavbo kantonske vlade in tudi državnega predsedstva. Zeljković se je po odstopu oglasil s cinično izjavo: "Od jutri bodo lahko vsi tisti, ki tako radi plenijo, začeli graditi lepšo prihodnost Sarajeva."

Iz Tuzle hitro v druga mesta
Spomnimo, protesti so se začeli v sredo v nekoč industrijskem mestu Tuzla, predvsem zaradi, kot pravijo protestniki, kriminalne privatizacije nekoč velikih, danes pa propadlih podjetij in slabega socialnega položaja v mestu in državi, kjer naj bi bila stopnja brezposelnosti kar 44-odstotna. Protesti so se hitro razširili tudi na druga mesta po državi in v petek dosegli vrhunec.