V Kijevu se nadaljujejo spopadi med policijo in protestniki, ki so spet izbruhnili v torek. Po podatkih ministrstva za zdravje je v spopadih umrlo 26 ljudi, med njimi tudi deset policistov in novinar, več sto ljudi pa je ranjenih. Kot poroča britanski BBC, so novinarja časopisa Vesti v ruskem jeziku Vjačeslava Veremila zamaskirani napadalci povlekli iz taksija in ga ustrelili. V bolnišnicah so sprejeli več kot 240 poškodovancev, med njimi 79 policistov in pet novinarjev.

Policisti so v torek obkolili protestnike na Trgu neodvisnosti in nadnje krenili z vodnimi topovi, šok granatami in gumijastimi naboji, ti so se na policijsko akcijo odzvali z metanjem zažigalnih bomb in kamenja, tako da je izbruhnilo več manjših požarov, odmevale pa so tudi eksplozije.

Tudi današnje jutro je bilo na kijevskem trgu precej podobno. Kot poročajo mediji, je bilo mogoče slišati eksplozije in videti več požarov. Protestniki še ohranjajo svoje položaje, na barikadah pa zažigajo pnevmatike. Opozicijski voditelji jih že vso noč pozivajo, naj se ne predajo. "To je otok svobode in branili ga bomo do konca," je ponoči dejal Vitalij Kličko.

V Lvovu protestniki napadli vojašnico
Spopadi so se iz Kijeva razširili tudi v druga ukrajinska mesta, o nasilju poročajo iz mest Ternopil, Lvov in Ivano-Frankovsk. Kot je poročala ruska agencija Itar-Tass, naj bi približno 2.000 protestnikov napadlo vojašnico vojaške divizije v Lvovu in skozi vrata metalo kamenje in molotovke. Poškodovanih naj bi bilo 30 vojakov.

V Lvovu so protestniki tudi zasedli administrativa poslopja in objavili proglas, v katerem so razglasili "ljudsko oblast". Kot poroča srbski portal b92.net, je razglas objavljen na spletni strani regionalnih oblasti, v njem pa piše, da bo novo telo "prevzelo polno odgovornost za usodo celotne regije in njenih prebivalcev."

V obvestilu "ljudska oblast" od uradnih in uslužbencev zahteva, da spoštujejo odločitve nove Narodne rade oziroma skupščine. Župan Lvova je na Facebooku za nerede okrivil režim, od lokalne policije pa je zahteval, "naj se postavi na stran ljudstva." Protestniki naj bi zasedli tudi sedež policije in poslopje tožilstva. Podobno so storili tudi v Ivano-Frankovskem.

"Opozicija je prestopila mejo"
Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je po silovitih spopadih v Kijevu nagovoril ljudi in dejal, da so protivladni protestniki prestopili mejo, saj so skušali oblast prevzeti z orožjem. "Voditelji opozicije niso upoštevali načela demokracije, po katerem se oblast pridobi z volitvami, in ne na ulici. Prestopili so mejo, ker so pozvali ljudi, naj primejo za orožje," je dejal.

"To je očitna kršitev zakona in tisti, ki so odgovorni, se bodo morali srečati s pravico," je zagrozil predsednik, ki je opozicijo v torek pozval, naj se oddalji od skrajnežev, ki spodbujajo nasilje, saj lahko še vedno ustavijo spopade. Podobno oster je bil tudi generalni državni tožilec Viktor Pšonka, ki je zatrdil, da bodo predstavnike opozicije, ki so odgovorni za nasilje, kazensko preganjali.

Protiteroristična akcija po vsej državi
Zaradi zadnjega vala nasilja je ukrajinska varnostna služba sprožila protiteroristično akcijo v celotni državi. "Državna varnostna služba in Ukrajinski protiteroristični center sta sprejela odločitev o izvedbi protiteroristične operacije na ozemlju Ukrajine," je sporočil vodja varnostne službe Oleksandr Jakimenko. "Skrajneži in ekstremistične skupine s svojimi dejanji pomenijo resnično grožnjo življenju na milijone Ukrajincev," je še dejal Jakimenko in dodal, da je SBU Janukoviča že obvestila o operaciji, v kateri bo ministrstvo za obrambo sodelovalo z varnostnimi agencijami.

V državi so "priča uporabe ciljnega nasilja s požari, umori, ugrabitvami, zastraševanji z zločinskimi nameni ob uporabi strelnega orožja", je dejal. SBU še navaja, da je od torka v roke "zločincev" prišlo okoli 1.500 kosov orožja in 100.000 nabojev.

Kot je objavljeno na Janukovičevi spletni strani, je predsednik odpustil poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Volodimirja Zamano. Zamenjal ga je poveljnik mornarice Jurij Iljin, poroča BBC. Zamenjavo so izvedli po največjem nasilju v trimesečni krizi, ki je glavno mesto Kijev spremenilo v pravo vojno območje. Zamana je v začetku meseca po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer dejal, da "nima nihče pravice uporabiti vojsko, da bi omejeval pravice državljanov."

Kličko: Janukovič noče umakniti policije
Torkovo nočno srečanje Janukoviča s predstavniki opozicije, na katerem so govorili o izhodu iz politične krize, se je končalo brez uspeha. Eden izmed vodij opozicije Vitalij Kličko je po srečanju dejal, da je razočaran, ker predsednik noče poslušati opozicije, ne namerava umakniti policije in ustaviti krvavih napadov na protestnike. "Vse, kar ima, je zahteva po takojšnjem končanju protestov in umiku protestnikov, a trenutno je pomembnejše ustaviti spopade," je še povedal Kličko.

Tudi ameriški podpredsednik Joseph Biden je ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča po telefonu pozval, naj umakne varnostne sile in pokaže kar največjo zadržanost. Dejal je, da ZDA obsojajo vsakršno nasilje in da vlada nosi posebno odgovornost za umirjanje položaja. Poudaril je nujnost takojšnjega dialoga z opozicijo in obravnavo upravičenih zahtev protestnikov in resnega predloga političnih reform.

EU grozi s sankcijami proti Ukrajini, ZDA o njih razmišlja
Na novi val nasilja v Ukrajini so se odzvali tudi v Evropski uniji. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da od članic Evropske unije pričakujejo, da se bodo čim prej dogovorili o sankcijah proti tistim, odgovornim za nasilje v Kijevu. "Jasno smo dali vedeti, da se bo Unija odzvala na vsakršno poslabšanje razmer. Zato upamo, da se bodo države članice čim prej dogovorile o sankcijah proti odgovornim," je povedal in sprte strani v Ukrajini pozval, naj takoj ustavijo nasilje in se vrnejo k mirnim pogovorom. Za četrtek so sklicali tudi izredno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije.

Francija in Nemčija se bosta o dogajanju v Ukrajini pogovarjali na današnjem srečanju, francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je dejal, da ne bodo ostali ravnodušni. Tudi poljski premier Donald Tusk je pozval k sankcijam Evropske unije proti Ukrajini.

Kot je za ameriško televizijo CNN dejal neimenovani višji predstavnik ameriške administracije, ameriška vlada intenzivno razmišlja o sankcijah. Naj spomnimo, da so bile prejšnji mesec ukrajinskim vladnim uslužbencem, ki naj bi bili povezani z nasiljem proti protestnikom, že preklicani veljavni vizumi za ZDA.

Ukrajina skrbi vse več evropskih držav
Medtem so zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske napovedali, da bodo v četrtek odpotovali v Kijev in skušali posredovati za konec nasilja. Srečali se bodo tudi z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem. Ministri Frank-Walter Steinmeier, Laurent Fabius in Radoslaw Sikorski bodo obiskali Ukrajino še pred izrednim zasedanjem zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju.

Fabius je dodal, da je srce Evrope "seveda na strani Ukrajincev, ki se skušajo približati EU-ju", vendar pa je trebaupoštevati, da je del države rusko govoreči "in da ima morda drugačne želje".

Madžarska je sporočila, da se pripravlja na morebiten val beguncev iz Ukrajine. Kot je poudaril tiskovni predstavnik vlade Andras Giro-Szasz, Budimpešta misli tudi na okoli 150.000 etničnih Madžarov, ki v državi živijo kot manjšina.

Slovaška pa je sporočila, da je njen varnostni svet v pripravljenosti in da pozorno spremlja mejo z Ukrajino. Za zdaj sicer niso opazili povečanega števila prebežnikov ali porasta prošenj ukrajinskih državljanov za pridobitev vizumov, so dodali.

Rusija: Šlo je za poskus državnega udara
Kličko je sporočil, da je predsednik Janukovič predstavnike opozicije pozval na nove pogovore. Ob tem je dejal, da njihove zahteve ostajajo jasne - uporaba sile proti protestnikom se mora nemudoma končati, sprti strani pa morata skleniti premirje. Iz urada ruskega predsednika Vladimirja Putina pa so sporočili, da sta Putin in Janukovič govorila po telefonu, a da se Rusija ne bo vmešavala v ukrajinske zadeve.

Moskva sicer misli, da je šlo za poskus državnega udara. Po Putinovem mnenju odgovornost za dogajanje nosijo skrajneži, rusko zunanje ministrstvo pa je ukrajinsko opozicijo pozvalo, naj nemudoma konča nasilje. "Ruska stran zahteva, da voditelji 'trga' končajo prelivanje krvi v svoji državi," so zapisali. Opozicijske voditelje je ob tem pozvalo, naj "nemudoma obnovijo dialog z zakonitimi oblastmi brez groženj in ultimatov".

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem v telefonskem pogovoru z nemškim kolegom Frankom-Walterjem Steinmeierjem pozval EU, naj ukrajinsko opozicijo, s katero ima "tesne in dnevne stike", prepriča o sodelovanju z oblastmi in naj se ogradi od radikalnih sil, ki želijo izvesti državni udar.

Janukovič pod pritiskom
Janukovič je sicer pod pritiskom več držav. Nemčija mu očita, da odklanja resen dialog z opozicijo, odgovornost za nasilje pa so ukrajinskim oblastem pripisale tudi Velika Britanija, Poljska in Švedska. Nasilje sta prav tako obsodila papež Frančišek in visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Navi Pillay, ki zahteva neodvisno preiskavo smrtonosnih spopadov med protestniki in policijo, sprti strani pa poziva k hitremu iskanju rešitve.

Protestniki vztrajajo že od novembra
Protesti v Ukrajini so se začeli novembra lani, ko predsednik Janukovič ni podpisal pridružitvenega sporazuma Ukrajine z Evropsko unijo, je pa mesec pozneje podpisal dogovor z Rusijo, s katerim bo Rusija kupila za 15 milijard ameriških dolarjev (10,9 milijarde evrov) ukrajinskega dolga v evrskih obveznicah, prav tako pa bo Ukrajini prodajala zemeljski plin po izredno nizki ceni.

Protesti so konec decembra in na začetku januarja postopoma izgubljali zagon, nato pa so s polno silo znova udarili sredi januarja, ko je vrhovna rada sprejela zakon, s katerim omejuje protestniške dejavnosti v državi. Po močnem pritisku ulice je vlada sporni zakon umaknila, a protestniki na ulicah še vztrajajo.

V zadnjih dneh je že kazalo, da se kriza v Ukrajini umirja, saj sta obe strani nekoliko popustili. Janukovič je odobril amnestijo za zaprte protestnike, ti pa so v zameno izpraznili javne zgradbe, ki so jih zasedli. A je v torek nasilje po približno mesecu dni znova izbruhnilo. Ko protestniki niso popustili pod ultimatom varnostnih sil, da se morajo do 17. ure umakniti, sicer bodo proti njim posredovali, je policija vdrla na Trg neodvisnosti in skušala krvavo zadušiti proteste.

Na spodnji povezavi lahko spremljate proteste iz Kijeva v živo.