Do odločitve je prišlo med obiskom ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, ki si prizadeva za pritisk na ključne zaslužke Irana v tujini.
Geithnerju podobna pobuda ni uspela v Pekingu, ki ga je obiskal v sredo. Kitajska se namreč ni pridružila ameriški diplomatski ofenzivi za osamitev Irana z gospodarskimi sredstvi. Je pa zato toliko večji uspeh dosegel na Japonskem, ki je močno odvisna od uvoza nafte, predvsem z Bližnjega vzhoda.

Kot je na skupni novinarski konferenci z Geithnerjem pojasnil japonski finančni minister Jun Azumi, trenutno delež nafte iz Irana predstavlja okoli deset odstotkov celotne količine, ki jo kupi Japonska. Kot je povedal, količino nafte iz Irana zmanjšujejo že zadnjih pet let, "ta delež pa bodo še dodatno znižali". "Iranskega jedrskega vprašanja svet ne more ignorirati," je dejal Azumi. "V tem pogledu popolnoma razumemo dejanja ZDA," je dodal.

Iran vztraja pri svojem
Iran vztraja, da je njegov jedrski program izključno miroljubne narave, vseeno pa se ne namerava odpovedati bogatenju urana, tudi za ceno že štirih vrst sankcij, ki jih je sprejel Varnostni svet Združenih narodov. Vendar je tokrat Iran zagrozil z zaprtjem Hormuške ožine v Perzijskem zalivu, če bodo sprejeli nove sankcije. Skozi to ožino pa gre skoraj 40 odstotkov svetovne nafte.

A v ZDA menijo, da skuša Iran s tem le preusmeriti pozornost na zunanjega sovražnika, zapore Hormuške ožine pa ne bodo dovolili. Geithner se je v Tokiu tudi zahvalil Japonski za sodelovanje pri krepitvi pritiska na Iran, pri čemer močno sodeluje tudi Evropa. "Prizadevamo si, da bi odrezali iransko centralno banko od mednarodnega finančnega sistema in da bi zmanjšali zaslužke Irana od izvoza nafte," je dejal. Sicer pa strategija "osamitve Irana" še ni povsem dodelana in so v pogovorih z zaveznikih še v "začetnih fazah usklajevanja", je pojasnil.

Podjetja na preizkušnji
Japonski mediji so medtem že objavili, da se je Japonska ameriški pobudi priključila, da ne bi morda sankcije doletele tudi njenih bank, saj so ZDA že nakazale, da se bodo morala tuja podjetja odločiti, ali bodo poslovala z Iranom ali z ZDA, z obema hkrati pa ne.

To bi močno prizadelo velike japonske banke, dogovor med ZDA in Tokiem pa naj bi kaj takega zdaj preprečil. Kakih konkretnih zavez o zmanjšanju količine nafte iz Irana sicer v dogovoru med Geithnerjem in Azumijem ni, vendar Tokio upa, da bodo že omenjene zaveze dovolj, je poročal japonski dnevnik Jomiuri Šimbun.