To so bile že druge volitve, odkar je mesto premierja aprila leta 2001 nastopil dozdajšnji predsednik vlade Džuničiro Koizumi.

Koizumi je spodnji dom parlamenta razpustil in volitve razpisal potem, ko med poslanci in znotraj svoje Liberalne demokratične stranke (LDS) ni prejel podpore za reformo japonskega poštnega sistema.

Predstavnike ljudstva v spodnjem domu 109 milijonov Japoncev, starejših od 20 let, izvoli za štiriletni mandat, vendar lahko premier zbor kadar koli razpusti in skliče volitve. Zanimivo je, da je bilo v povojni zgodovini le nekaj sklicev dieta takšnih, ki so delo opravljali vsa štiri leta zapored.

Od 480 sedežev jih 300 zasedejo neposredno izvoljeni poslanci, medtem ko je 180 mest rezerviranih za 11 regionalnih blokov, na katere je razdeljena država, in med katere se sedeži razdelijo po proporcionalnem ključu glede na strankarske kandidate z največ zaupanimi glasovi.

LDS že vrsto let vodilna stranka
Vodilni LDS, ki japonsko politično sceno obvladuje že več desetletij, ima v spodnjem domu 259 poslancev, koalicijski partnerji iz Novega Komeita pa 34. Največja opozicijska stranka Demokratična stranka ima 175 poslancev, komunisti jih zasedajo devet, socialdemokrati pa šest.

Gospodarske razmere, v katerih je vladavino pred štirimi leti nastopil Koizumi, niso bile za Japonsko nič kaj spodbudne. Število brezposelnih se je neprestano dvigovalo in leta 2002 znašalo že za državo nepredstavljivih 5,5 odstotka. Poleg tega je bil to čas po okrevanju od azijske finančne krize in čas, ko je postalo jasno, da so pred državo obsežne strukturne reforme, ki bodo pregovorno zaprti japonski bančni in zavarovalniški trg bolj odprle tujim vlagateljem.

Trenutno gospodarsko stanje
Gospodarska rast se je v drugem četrtletju letošnjega leta zmanjšala na 1,1 odstotne točke, medtem ko je bila še v prvi četrtini 5,6-odstotna. Rast v nasprotju s preteklostjo, ko so jo poganjali izvoz in javna dela, prvič do zdaj spodbuja domača poraba. Inflacija je že osmo leto zapovrstjo negativna.

Japonski državni dolg je na začetku Koizumijeve vladavine 125 odstotkov državnega BDP-ja, danes pa znaša že kar 150 odstotkov, kar je največ v industrializiranem svetu. Koizumi je ugriznil tudi v kislo jabolko reform nekaterih največjih državnih podjetij.

Kislo jabolko državnih družb
Tako je že stekla privatizacija avtocestne družbe Japan Higways, katere dolg znaša kar 385 milijard dolarjev. Koizumi se je lotil tudi pošte, v kateri se je skozi leta prek edinstvenega varčevalnega modela akumuliralo okoli 3 bilijone ameriških dolarjev.

S privatizacijo bi vlada pridobila pomembna sredstva za krpanje državne blagajne, vendar je predlog reforme spodnji dom dieta zavrnil, Koizumi pa ga je v zameno razpustil in sklical predčasne volitve. Največja opozicijska stranka Demokratična stranka meni, da bi morali glede pošte zgolj omejiti najvišjo mejo sredstev, ki jih ima lahko varčevalec na varčevalnem računu.

Koizumi napovedal odhod
Demokrati med drugim nasprotujejo tudi udeležbi japonskih vojakov v mirovni misiji v Iraku, medtem ko vlada nasprotno želi še okrepiti tovrstno sodelovanje po svetu. Glavna nasprotja z opozicijo so še na področju demografske politike in pokojninske reforme.

Kljub temu so predvolilne javnomnenjske raziskave napovedovale, da bo Koizumijev LDS brez težav zmagal. Koizumi je sicer napovedal, da bo v primeru zmage vlado (in stranko) vodil le še do prihodnje jeseni.