Čeprav so zaradi suma razpečevanja tajnih dokumentov aretirali Paola Gabriela, osebnega strežnika papeža Benedikta XVI., naj bi bil on le žrtveno jagnje, saj so preiskovalci želeli za vatikanskimi zidovi čim prej najti krivca, piše časnik Il Messaggero.

Glavni krivec za škandal, ki so ga poimenovali Vatileaks, naj bi bil namreč neimenovani kardinal. "Glavni akterji v Vatikanu so kardinali, šele nato so na vrsti monsignorji, tajniki in drugo osebje," piše časopis La Repubblica.

Gabriele naj bi bil zvest sodelavec
Gabriele, ki je v Vatikanu zaposlen od leta 2006, je sicer eden redkih, ki imajo dostop do papeževih zasebnih prostorov. Priprli so ga mesec dni po tem, ko je papež oblikoval posebno komisijo kardinalov, ki naj bi preiskala uhajanje dokumentov.

V javnosti pa so se takoj pojavili dvomi o njegovi krivdi, saj je 46-letni strežnik znan po svoji vdanosti in zvestobi papežu. Ugibajo, da se je Gabriele po nesreči znašel sredi boja za oblast znotraj vatikanske hierarhije.

Dokumenti nakazovali na korupcijo
Zaupni dokumenti so v italijanske medije začeli prihajati januarja, kar je močno razjezilo in osramotilo Sveti sedež. Ukvarjajo se s korupcijo znotraj Vatikana, predvsem pa z dejavnostmi vatikanske banke in vatikanskega državnega tajnika, kardinala Tarcisia Bertoneja.

Vatikan je priznal, da je najhujša kriza v času papeževanja Benedikta XVI. prizadela zaupanje katolikov v njihovo Cerkev, a zanikal, da bi bil kateri koli kardinal osumljen v vedno večjem škandalu glede izdajanja dokumentov. "Kategorično lahko zanikam, da je kateri koli kardinal, italijanski ali kak drugi, osumljenec," je zatrdil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi in dodal, da papeža obveščajo o vseh podrobnostih primera.

Govorice o boju za prevlado "pretirane"
Lombardi je skušal zmanjšati pomen škandala, ki je povzročil vihar v italijanskih medijih, češ da je govorjenje o tem, da gre za mednarodni boj za prevlado, "pretirano". Dodal je, da medijski pritisk Vatikana ne bo prisilil k hitri preiskavi. "Ko se zgodi kaj takega, se je treba s tem spoprijeti jasno, realistično in jih ne skrivati ter poskušati razumeti dinamiko dogodkov ter rešitve, da bi jih popravili. To je jasna zaveza papeža in njegovih pomočnikov," je zatrdil.

Dnevnik La Stampa je navajal enega izmed domnevnih izdajateljev zaupnih podatkov, češ da je bil namen izdajanja zaupnih dokumentov pomagati papežu izkoreniniti korupcijo. Papeževi pomočniki pravijo, da je Benedikt XVI. "užaloščen in v bolečini", njegovi kritiki pa trdijo, da je pomanjkanje močnega vodenja odprlo vrata boju med njegovimi močnimi pomočniki.