Na četrtkovem referendumu je 51,9 odstotka volivcev glasovalo za izstop, 48,1 odstotka pa za obstanek v Uniji. Razlika v glasovih je več kot 1,16 milijona glasov. Po 43 letih članstva v Uniji se bo tako Velika Britanija od nje poslovila.

Najbolj so članstvo v EU-ju podprli v Londonu in na Škotskem, večinsko so obstanek države v Uniji podprli tudi na Severnem Irskem, medtem ko so v preostalih delih Anglije in v Walesu glasovali večinoma proti.

Visoka udeležba
Po podatkih britanske volilne komisije se je referenduma udeležilo 33,5 milijona od 46,5 milijona upravičencev oziroma 72,2 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Udeležba je najvišja po letu 1992.

Mladi za EU, starejši proti
Kot kažejo demografske analize izidov, je večina mladih glasovala proti izstopu iz EU-ja, s starostjo pa se povečuje delež tistih, ki so izstop podprli.

Cameron bo odstopil do oktobra
Britanski premier David Cameron je napovedal odstop. "Britanci so sprejeli jasno odločitev in Velika Britanija potrebuje novo vodstvo," je dejal. Po njegovih besedah bo moral pogajanja o izstopu države iz EU-ja voditi nov premier, zato se bo do oktobrskega kongresa konservativcev umaknil s položaja. "Mislim, da je prav, da novi premier sprejme odločitev o tem, kdaj aktivirati člen 50," je dejal Cameron. Omenjeni člen Lizbonske pogodbe ureja izstop države iz EU-ja.

Kot je dejal, je ponosen na svoje delo na mestu predsednika vlade. Ne zdi se mu prav, da bi bil "kapitan ladje" zdaj, ko so Britanci sprejeli jasno odločitev, da gredo po poti, drugačni od tiste, ki jo je sam zagovarjal. Omenjeni člen Lizbonske pogodbe ureja izstop države iz EU-ja. Cameron je sicer sklical referendum, a je zagovarjal obstanek države v Uniji.

Cameron je še povedal, da bo na vrhu Unije prihodnji teden britanskim državljanom, ki živijo v evropskih državah, zagotovil, da ne bo prišlo do takojšnjih sprememb v njihovem življenju.

Camerona so po objavi izidov z različnih koncev pozivali k odstopu. Med drugim ga je k temu pozval Nigel Farage, vodja protipriseljenske in evroskeptične stranke Ukip, ki je najodločneje zagovarjal izstop iz Unije. Tudi iz vrst opozicijskih laburistov so prihajali pozivi, naj Cameron odstopi. Pred njegovo napovedjo ga je drugi vidni zagovornik izstopa, nekdanji konservativni župan Londona Boris Johnson, pozval, naj ostane na položaju, ravno Johnson pa se omenja kot morebitna zamenjava za trenutnega premierja. Johnson je še dejal, da se kratkoročno še nič ne bo spremenilo. Kot je dejal, ni treba hiteti. "Menim, da imamo izjemno priložnost, da lahko sami sprejemamo zakone in določamo svoje davke v skladu s potrebami britanskega gospodarstva," je dejal.

Johnson je dodal, da odločitev za izstop ne pomeni, da bo Velika Britanija manj enotna ali manj evropska. Za Evropsko unijo pravi, da je bila "v svojem času veličastna ideja", da pa zdaj ni več prava za Veliko Britanijo, ki je "velika, liberalna in humana sila za dobro na svetu". Pred nagovorom je Johnsona pred njegovim domom v severnem delu Londona pričakala velika množica, ki ga je izžvižgala. "Za to boš plačal," je za Johnsonom, ki je v spremstvu policije odšel do svojega avtomobila, zavpil eden izmed moških v množici.

"Zelo verjeten" nov škotski referendum
Premierka Škotske Nicola Sturgeon je medtem dejala, da izid kaže, da "vidijo prebivalci Škotske svojo prihodnost v Evropski uniji". Po vsej Škotski so ljudje namreč večinsko glasovali za obstanek v Uniji. Kot je dejala za BBC, je Škotska jasno in odločno glasovala za obstanek v Uniji z 62 proti 38 odstotkom, medtem ko je bilo na ravni celotne države za izstop iz EU-ja 52 odstotkov volivcev. "Demokratično je nesprejemljivo", da bo morala Škotska izstopiti iz EU-ja proti svoji volji, je opozorila in napovedala, da bo začela škotska vlada pripravljati zakonodajno podlago za nov referendum o osamosvojitvi Škotske od Združenega kraljestva.

"Možnost drugega referenduma mora biti na mizi in je na mizi," je dejala. Seveda pa je potrebna ustrezna odločitev škotskega parlamenta.

Na referendumu o neodvisnosti Škotske septembra 2014 se je za neodvisnost izreklo 45 odstotkov škotskih volivk in volivcev, proti pa jih je bilo 55 odstotkov. Škotska se je sicer z Anglijo združila leta 1707 in takrat je tudi nastala Velika Britanija.

Posledice glasovanja Anglije na druge dele države
Severnoirska nacionalistična stranka Sinn Fein po izidu četrtkovega referenduma zahteva referendum o združitvi Severne Irske z republiko Irsko. "Smo v položaju, ko bo Severna Irska pahnjena ven zaradi glasovanja v Angliji (...) Sinn Fein bo zdaj pritisnil s svojo zahtevo, s svojo dolgoletno zahtevo za glasovanje o meji," je izjavil vodja Sinn Feina Declan Kearney.

Tudi namestnik irskega premierja Martin McGuinness je danes dejal, da je izid "okrepil zamisel o združeni Irski", poroča nemška tiskovna agencija DPA. Medtem ko so Britanci s skoraj 52 odstotki podprli izstop države iz EU-ja, pa so se volivci in volivke na Severnem Irskem nasprotno s 55,8 odstotka glasov zavzeli za obstanek države v Uniji.

Velika Britanija naj bi tako postala prva država, ki bo zapustila Unijo, a to se ne bo zgodilo tako kmalu. Postopek naj bi trajal najmanj dve leti, zagovorniki izstopa pa so pred referendumom dejali, da naj ne bi izstopili pred letom 2020, torej pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami.

Zbiranje podpisov za nov referendum
Številni Britanci so medtem začeli zbirati podpise za nov referendum o članstvu v EU-ju. Uradno peticijo na spletu je že podpisalo več kot 115.000 ljudi. Ker so zbrali več kot 100.000 podpisov, mora o pobudi razpravljati britanski parlament. Na peticijo mora odgovoriti tudi vlada - za to je bilo potrebnih 10.000 podpisov.

Podpisniki peticije lahko zahtevajo nov referendum v primeru, da pri do 75-odstotni udeležbi noben od taborov ne zbere najmanj 60 odstotkov glasov. Četrtkovega referenduma se je udeležilo 72 odstotkov registriranih volivcev, izstop iz unije jih je podprlo 52 odstotkov. Peticijo so sicer začeli podpisovati že konec maja, a zdaj je dobila številne nove podpornik.

Posledice občutijo tudi na borzah
Prva posledica delnih izidov je padec vrednosti britanskega funta, ki je padel na najnižjo raven od leta 1985. Funt je tako zdaj vreden 1,35 ameriškega dolarja. Premier Cameron je pred referendumom opozarjal na negativne gospodarske posledice brexita, danes pa je skušal trge pomiriti. "Rad bi trgom in vlagateljem zagotovil, da je britansko gospodarstvo v svojem jedru trdno," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Izid referenduma je sprožil pretrese na svetovnih borzah. Ameriški industrijski borzni indeks Dow Jones je izgubil 3,8 odstotka vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa pet odstotkov. Izid bo po napovedih močno zamajal evropske borze; delniški indeksi naj bi že ob odprtju padli za od 6 do 7,5 odstotka, je poročal Radio Slovenija.

Španija za deljeno suverenost nad Gibraltarjem
Španski zunanji minister José Manuel García-Margallo se je po objavi izidov referenduma zavzel za "deljeno suverenost" Španije in Velike Britanije nad Gibraltarjem, ki bi po njegovih besedah Gibraltarju omogočilo ohranitev dostopa do skupnega gospodarskega prostora EU-ja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Naša formula (...) je britansko-španska deljena suverenost za določeno časovno obdobje, po preteku tega obdobja pa bi se Gibraltar vrnil pod špansko suverenost," je dejal minister za španski radio. Gibraltar je britansko čezmorsko ozemlje, ki leži na skrajnem južnem koncu Iberskega polotoka.