Kandidata v drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem sta se v petek zvečer še zadnjič pred nedeljskim odločilnim glasovanjem soočila pred televizijskimi gledalci na HTV-ju.

Kot so ocenili novinarji, nobena država članica Evropske unije nima toliko odprtih vprašanj glede meje s sosednjimi državami, kot jih ima Hrvaška, zato so na oba kandidata naslovili vprašanja o tem, kako bi uredila mejne spore s sosednjimi državami, predvsem s Srbijo, BiH-om in Črno goro.

Josipović je poudaril, da se mejni spor s Slovenijo ureja z arbitražnim sporazumom, "s katerim pa ni bil zadovoljen". Po njegovih ocenah bodo mednarodne inštitucije posredovale tudi v sporih o meji z BiH-om, Srbijo in Črno goro, ker "imajo sosede drugačno mnenje o tem, kje so meje".

Sedanji predsednik je v četrtek zvečer na soočanju, ki je potekalo na Novi TV, povedal, da kot takratni saborski poslanec SDP-ja v parlamentu ni podprl odločitve o reševanju mejnega spora s Slovenijo na podlagi arbitraže, predvsem zaradi sporne besede "junction", ki jo državi različno dojemata, ampak se je nagibal k reševanju spora na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu kot k arbitraži.

Tudi Grabar Kitarovićeva je med petkovim soočanjem na HTV dejala, da obžaluje, ker spora s Slovenijo niso uredili na ICJ-ju. Na Novi TV pa je v četrtek povedala, da si je med mandatom hrvaške veleposlanice v ZDA prizadevala, da bi ameriškim partnerjem razložila bistvo spora o meji s Slovenijo.

Ostro nad očitke o ponižnosti do Bruslja
Nekdanja hrvaška zunanja ministrica je v petek spomnila, da je "osebno ustavila" postopek ratifikacije sporazuma o meji z BiH-om, ki sta ga podpisala pokojna predsednika Hrvaške in BiH-a Franjo Tuđman in Alija Izetbegović, ker je ocenila, da bi se Hrvaška odpovedala delu svojega ozemlja.

Kandidatka HDZ-ja meni, da bo Zagreb spore z Beogradom in Sarajevom na koncu verjetno uredil na Meddržavnem sodišču v Haagu, s Podgorico pa morda celo na Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu.

Drugače od Josipovića, ki je ocenil, da ima Hrvaška jasno zunanjepolitično strategijo, je Grabar Kitarovićeva ocenila, da zunanja politika ni jasno določena, diplomacija pa je neodločna. Oba sta se ostro odzvala na trditve novinarja HTV-ja, da je Zagreb zgolj "bruseljski kužek".

Za obvezen vojaški rok in proti njemu
V zadnjem soočenju pred volitvami sta kandidata odgovarjala na veliko hipotetičnih vprašanj s področij zunanje politike, obrambe in varnostnih služb.

Med drugim je Kolinda Grabar Kitarović predlagala vnovično uvedbo naborniškega sistema v vojski, da bi državljani po končani izobrazbi imeli temeljno vojaško urjenje in bi bili pripravljeni tudi na izredne razmere.

Josipović je povsem zavrnil takšno možnost ter spomnil, da je predlog kandidatke HDZ-ja v nasprotju z vsemi priporočili zveze Nato, zaradi katerih se je Hrvaška pred leti obrnila proti profesionalni vojski.

Grabar Kitarovićeva je pred vstopom v predsedniško kampanjo "zamrznila službo" v Bruslju, kjer je od leta 2011 delala kot pomočnica za javno diplomacijo glavnega sekretarja zveze Nato.

Glede nedeljskih izidov oba pričakujeta zmago. V prvem krogu konec decembra je dober odstotek več glasov dobil Josipović.