V iskanju mirovnega dogovora s Palestinci se pojavlja bojazen, da bi lahko ideološki razkol v izraelski družbi prerasel v notranje spopade, saj vse kaže, da se nekateri ne bodo tako zlahka sprijaznili z ustanovitvijo neodvisne palestinske države in se odrekli judovskim naselbinam na Zahodnem bregu.
V četrtek je bil v eksploziji doma narejene bombe lažje ranjen izraelski politolog Zeev Sternhell, ki že dolgo časa nasprotuje gradnji judovskih naselbin na palestinskih ozemljih. Po napadu je izraelska policija v njegovi soseki našla plakate, na katerih se ponuja nagrada v višini 200.000 dolarjev tistemu, ki bi ubil katerega koli člana izraelskega nevladnega gibanja Peace Now (Mir zdaj).
V Izraelu veje veter ekstremizma
Vršilec dolžnosti izraelskega premierja Ehud Olmert je napad primerjal z atentatom na izraelskega premierja Izaka Rabina, ki ga je leta 1995 ubil judovski skrajnež, ki se ni strinjal s prelomnim mirovnim dogovorom iz Osla med Izarelci in Palestinci.
"Zli veter ekstremizma, sovraštva, hudobnosti, nasilja in prezira do oblasti je zavel v nekaterih delih izraelske družbe in ogroža demokracijo," je bil črnogled Olmert, ki je obljubil, da bodo varnostni organi z največjo mogočo hitrostjo preiskali zadnji napad in odgovorne privedli pred roko pravice.
Nasilje med judovskimi naseljenci in Palestinci na Zahodnem bregu se v zadnjem času samo stopnjuje. Sredi septembra se je Palestinec v bližini Nablusa prebil v judovsko naselbino in tam zabodel devetletnega dečka, čemur je čez nekaj ur sledil maščevalni pohod judovskih naseljencev v palestinski vasi, kjer so ranili več ljudi. Olmert je dejal, da je šlo za "pogrom".
Zadnji incident se je zgodil danes, ko so prav tako v bližini Nablusa našli ustreljenega 18-letnega palestinskega pastirja, odgovornost za njegov umor pa so Palestinci pripisali judovskim naseljencem.
Izraelski obrambni minister Ehud Barak je na zadnji seji vladnega kabineta pritrdil organizacijam za človekove pravice in dejal, da se judovski naseljenci, ki vzamejo zakon v svoje roke, le redko znajdejo na sodišču, tisti, ki se, pa so obsojeni na mile kazni.
Vse več skrajnežev v judovskih naselbinah
Vsi incidenti kažejo, da so se med judovskimi naseljenci oblikovale skupine skrajnežev, ki se poslužujejo nasilnih taktik, da bi zaščitili svoje domove in preprečili njihovo odstranitev iz ozemelj na zasedenem Zahodnem bregu, ki so predvidena za prihodnjo palestinsko državo.
Napadi judovskih skrajnežev niso namenjeni samo Palestincem, ampak tudi tistim, ki v ohranjanju judovskih naselbin na palestinskih tleh vidijo eno glavnih ovir za dosego trajnega miru.
Med okoli 2,4 milijona Palestinci na Zahodnem bregu živi več kot 250.000 judovskih naseljencev. Sprva so judovske naselbine veljale za branik judovske države, kasneje pa je postalo jasno, da se bo moral Izrael v mirovnih pogajanjih s Palestinci nekaterim izmed njih odpovedati.
Prelomni korak Šarona
Da so izraelske oblasti spremenile svoj odnos do naselbin, je pokazal enostranski izraelski umik iz Gaze poleti leta 2005 in uničenje tamkajšnih naselbin. Umik je ukazal nekdanji izraelski premier Ariel Šaron, ki je bil nekoč eden izmed glavnih podpornikov gradnje naselbin na palestinskih tleh, a je nato zavzel bolj pragmatično držo do tega vprašanja.
Na začetku leta 2006 je prišlo do spopadov med judovskimi naseljenci in izraelskimi policisti, ki so prišli odstranit nezakonito postavljeno naselbino v Amoni na Zahodnem bregu. Zaradi nemirov se je izraelska vlada takrat odločila, da začasno ustavi odstranjevanje judovskih naselbin, a se bo morala kmalu spet spopasti s tem vprašanjem, če bo hotela skleniti dogovor s Palestinci.
G. V.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje