Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se po večmesečnem zastoju nadaljuje proces proti Radovanu Karadžiću, nekdanjemu vodji bosanskih Srbov. Karadžić, ki je tako končal z bojkotom procesa, se je pojavil na sodišču skupaj s svojim odvetnikom.

Haaško sodišče je namreč zavrnilo Karadžićevo zahtevo, da naj sodni proces znova odložijo še do junija, saj naj bi to ogrozilo pravico vpletenih strani do poštenega in hitrega sojenja. Karadžić bo svojo uvodno izjavo obrambe nadaljeval še v torek, nato pa bo tožilstvo v sredo predstavilo svojo prvo pričo.

Karadžić: Bosanski Srbi so se bojevali za pravično in sveto stvar
Karadžić je ob predstavitvi svoje obrambe dejal, da so za izbruh vojne v Bosni in Hercegovini krivi Bošnjaki, medtem ko so se bosanski Srbi bojevali za "pravično in sveto stvar". Karadžić, ki se brani kar sam, je poudaril, da v obrambi ne bo branil sebe, "navadnega smrtnika, ampak veličino srbskega naroda, ki se je v BiH-u 500 let bojeval za obstoj".

Karadžić je dejal, da so se bosanski Srbi med vojno med letoma 1992 in 1995, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, borili za "pravično in sveto stvar". "Edini načrt, ki smo ga imeli, je bila ohranitev naših glav, premoženja in ozemlja," je dejal Karadžić, ki se je sicer izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice. Napovedal je, da bo dokazal, da "ni bilo niti misli, kaj šele načrta" o etničnem čiščenju, za vodenje katerega proti Bošnjakom in Hrvatom med vojno v BiH-u ga med drugim obtožuje haaško tožilstvo.

Ob tem je obtoženec povedal tudi, da cilj bosanskih Srbov ni bilo oblikovanje Republike srbske, ampak ohranitev Jugoslavije. Za izbruh vojne je obtožil "fundamentalistično jedro glavne bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA), ki je vodilo vojno politiko v korist Bošnjakov na škodo krščanske večine - Srbov in Hrvatov". Če bi jim bila zagotovljena srbska konstitutivna enota, pa bi bili pripravljeni sprejeti tudi neodvisno državo BiH, je še dodal.

Zaradi bojkota sodišče Karadžiću dodelilo odvetnika
Sodni proces proti Karadžiću je bil odložen od novembra, potem ko mu je sodišče dodelilo odvetnika. Obtoženec se je namreč od vsega začetka branil sam in vztrajal, da potrebuje več časa za pripravo obrambe. Ker je oktobra lani bojkotiral prve tri dni zasedanja sodišča, mu je to novembra nato dodelilo zagovornika, britanskega odvetnika Richarda Herveyja, ki naj bi prevzel obrambo, če Karadžića znova ne bi bilo na sodišče.

Kot poroča RTV-jeva bruseljska dopisnica Meta Dragolič, je sodišče sredi februarja znova potrdilo Karadžićevo obstrukcijsko obnašanje in menilo, da bi Harvey še naprej lahko ostal njegov zagovornik. Kakšna bo odvetnikova vloga v prihodnje, bo sodišče odločilo, ko bo Karadžić predstavil svojo uvodno izjavo. Če se Karadžić ne bi pojavil na sodišču in bi bojkot nadaljeval, bi lahko izgubil pravico, da se zastopa sam, in bi njegovo obrambo prevzel odvetnik.

Karadžić trdi, da je nedolžen
64-letni Karadžić, ki so ga po trinajstih letih na begu aretirali julija 2008 v Beogradu, zanika vseh 11 točk obtožnice, ki se nanašajo na vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995, in trdi, da je nedolžen. Obtožnica je bila sestavljena že leta 1995, Karadžića pa bremeni genocida, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, umorov in prisilnega izgona. Če bo obsojen, mu grozi dosmrtna ječa.

Tožilec Alan Tieger je prepričan, da je Karadžić odgovoren za smrt več kot 8.000 Muslimanov v Srebrenici, krivijo pa ga tudi za obleganje Sarajeva, ko je umrlo najmanj 10.000 ljudi. V svojem uvodnem govoru oktobra lani je Tieger dejal, da je Karadžić "izkoristil občutke nacionalizma, sovraštva in strahu, da je uresničeval svojo idejo etnično razdeljene Bosne in Hercegovine".