Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je sicer dejal, da bi lahko po referendumu špansko vlado znova pozvali k pogovorom.

"Ljudi pozivamo, naj traktorje mirno pustijo pred volišči, če bodo skušale oblasti ta zapreti, pa jim to preprečite oziroma otežite," je povedal član enega izmed združenj kmetov. "Preprosto jih pustite tam in se ne premaknite," je poudaril Gerard Batalla.

Na ulicah Barcelone, Girone, Tarragone in več drugih katalonskih mest je videti dolge kolone traktorjev, ovitih v katalonske zastave, ki bodo skušali omogočiti nemoten potek glasovanja. Vse skupaj je v katalonska mesta prišlo več kot 2.150 traktorjev, od tega 400 v Barcelono. Poleg tega so podporniki referenduma zasedli dve šoli v središču Barcelone, s čimer želijo omogočiti glasovanje.

Na poti v Katalonijo armada policistov
Španske oblasti so namreč v Katalonijo napotile na tisoče policistov, ki bodo ljudem preprečevali vstop na volišča. Katalonski voditelji zatrjujejo, da bodo referendum izvedli v vsakem primeru.

Ob tem se je postavljalo vprašanje, kako bo ukrepala katalonska policija Mossos d'Esquadra, ki je bila razpeta med nasprotujočimi si pričakovanji. Njen vodja Josep Lluis Trapero je danes naposled odredil, da je treba do nedelje do 6. ure z vseh volišč odstraniti volilni material in jih zapreti.

Katalonski premier je sicer povedal, da lahko Katalonija 48 ur po razglasitvi uradnih izidov, kar bi lahko trajalo nekaj dni, razglasi neodvisnost. "Vendar pa to ne izključuje možnosti, da bi 1. oktobra ponoči znova pozvali k pogovorom za politično rešitev," je dejal.

Policija zasegla glasovnice
Potem ko je špansko ustavno sodišče odločilo, da je referendum nezakonit, ga poskušajo oblasti v Madridu za vsako ceno preprečiti, pri čemer uporabljajo vsa pravna sredstva, ki jih imajo na voljo. Med drugim so odredile zaseg vsega gradiva, povezanega z referendumom. Policija je tako v četrtek zasegla tudi prvih sto volilnih skrinjic in več kot šest milijonov glasovnic.

"Policija je zasegla 2,5 milijona glasovnic, štiri milijone ovojnic in 100 volilnih skrinjic v skladišču v Igualadi," je dejal neimenovani vir v policiji. V podjetju, kjer so zasegli skrinjice, so zatrdili, da so namenjene za volitve v nogometnem klubu Barcelona, kjer so potrdili, da jim je to podjetje v preteklosti dejansko dobavilo skrinjice za volitve predsednika kluba.

Sodniki in tožilci so v zadnjih dneh odredili tudi zatemnitev spletnih strani, povezanih z referendumom, in za kratek čas priprli organizatorje. Katalonsko sodišče je odredilo tudi, da mora Google onemogočiti mobilno aplikacijo "On Votar 1-Oct", ki volivcem pokaže, kje lahko oddajo svoj glas.

Španske oblasti so že prejšnji teden za kratek čas priprle tudi organizatorje referenduma, kar je sprožilo množične proteste v katalonskih mestih.

Ukrepi Madrida še krepijo Katalonce
Katalonska vlada je medtem sporočila, da je za referendum pripravljenih 2.315 volišč, pri organizaciji pa sodeluje več kot 7.200 ljudi. Več kot 5,3 milijona Kataloncev, ki imajo volilno pravico, bo lahko svoj glas oddalo od 9. do 20. ure. "Želimo izraziti svoje spoštovanje, čislanje in, če dovolite, ljubezen do Španije," je na novinarski konferenci dejal katalonski podpredsednik Oriol Junqueras. Kot je poudaril, ukrepi Madrida za preprečitev referenduma ne slabijo katalonskih oblasti, temveč krepijo njihovo odločenost, ki bodo naredile vse, da državljanom omogočijo glasovanje.

Junqueras se je izognil vprašanju, ali bo katalonski parlament v primeru podpore neodvisnosti v 48 urah razglasil samostojnost. "Ravnali bomo odgovorno, ob spoštovanju mandata, ki nam ga bodo dali državljani, in, jasno, v duhu sodelovanja," je odgovoril.

"Zdi se malo verjetno, da bi policija zares onemogočila dostop na volišča"
Novinarka Radia Slovenija Špela Novak medtem poroča, da je težko napovedati, kaj se bo zgodilo v nedeljo: "A glede na to, da je pričakovati množičen prihod na volišča, pri čemer svoj prihod napovedujejo tudi številni mladoletni, torej tisti brez glasovalne pravice, ki bodo prišli podpret pravice svojih staršev, se zdi zelo malo verjetno, da bi policija zares onemogočila dostop na volišča. Predstavniki katalonske policije so tudi povedali, da sta na prvem mestu varnost ljudi in ohranitev javnega reda, ne pa ukazi iz Madrida. Kljub poročilom, da je Španija v Katalonijo napotila na tisoče policistov, teh na ulicah Barcelone praktično ni videti, videti je le pripadnike regionalne katalonske in pa mestne policije. Vojaška ladja, na kateri naj bi bilo do 4.000 policistov, je sicer še vedno zasidrana v barcelonskem pristanišču, toda po neuradnih informacijah, ki naj bi prihajale iz vrst pristaniških delavcev, naj bi bilo na njej v resnici veliko manj ljudi. A to so le ugibanja."

"Kaj se bo zgodilo v primeru pozitivnega izida referenduma, je precej negotovo; vlada bo pri nadaljnjih korakih upoštevala tako udeležbo kot vse okoliščine, ki so vplivale nanjo, pri tem pa se naslonila na mnenje mednarodnih opazovalcev. Po mnenju Alfreda Boscha iz Republikanske levice pa bi morala katalonska vlada upoštevati mnenje večine, ne glede na udeležbo – tako kot pri vseh ostalih referendumih. Jasno je le, kakšna je pot v primeru negativnega izida, to je, takojšen razpis novih regionalnih volitev. A glede na to, da je bila ta vlada izvoljena s programom izvedbe referenduma, predvsem pa glede na zadnja dejanja Madrida, se to zdi vse manj verjetna možnost," še poroča Novakova.

Kučan: Opustite uporabo sile
Na dogajanje v Španiji se je odzvala tudi slovenska politika - prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan je v pismu pozval k opustitvi uporabe sile in grožnje z vojaškim posredovanjem. "Težko je v današnji Evropi sprejeti nasilje in celo grožnjo z orožjem, s katerima se skuša preprečiti Kataloncem, da uveljavijo naravno pravico naroda do samoodločbe," je zapisal.

Oblasti v Madridu in Barceloni čakajo zahtevni pogovori o sobivanju, ne glede na referendum, je zapisal Kučan, ki zato upa, da bosta prevladala razum in govorica argumentov pred govorico moči in nasilja.
Po njegovih besedah mu izkušnja, ki jo ima kot nekdanji predsednik predsedstva Slovenije, ko se je ta v okviru Jugoslavije odločala za samostojnost, nalaga dolžnost, da pozove k opustitvi uporabe sile in grožnje z vojaškim posredovanjem. Nasilje po njegovem mnenju ne vodi do razumnih odločitev. "Tudi v zaostritvah med Madridom in Barcelono je edina pot le dialog o temeljnih vprašanjih, ki katalonske oblasti silijo na pot v samostojnost Katalonije in uveljavljanja pravice do samoodločbe. Tega dialoga očitno do zdaj ni bilo," je poudaril nekdanji predsednik.

Brglez: Katalonci imajo pravico do samoodločbe
Oglasil se je tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez, ki je v državnem zboru dejal, da imajo Katalonci pravico do samoodločbe. "Želim si pa demokratično pot brez uporabe prisile," je poudaril. "Slovenija visoko ceni in je tudi nastala na podlagi pravice narodov do samoodločbe, zato nas skrbijo dogajanja med Barcelono in Madridom."

"Obenem je tudi dejstvo, da ima vsaka država pravico do ozemeljske celovitosti, a samo, če spoštuje pravico ljudstva do samoodločbe. To izhaja iz deklaracije sedmih načel," je pojasnil in ocenil, da bo v primeru še večje prisile večja tudi možnost priznanja pravice ljudstva.

Če bodo v Kataloniji uporabili demokratične metode, se Brglez ne boji, da bi referendum sprožil učinek domin drugod po Evropi. Se pa boji učinka domin pretirane uporabe prisile, ki "vodi v nasprotno smer od želene". "Prisila nikoli ni rešitev," je prepričan.

Prebivalci Katalonije so močno razdeljeni glede vprašanja neodvisnosti, a ankete kažejo, da si velika večina ljudi želi glasovanja, da bi enkrat za vselej zaprli to vprašanje.