Ob izpraznitvi mesta vrhovnega poglavarja Rimskokatoliške cerkve je za izvolitev novega papeža pristojen kardinalski zbor. Kardinali volijo papeža med konklavom, volijo pa lahko le kardinali, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža še niso dopolnili 80 let. Njihovo število ne sme presegati 120. Kardinali so med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli, ves čas volitev pa veljajo tudi izjemno stroga pravila za komuniciranje z zunanjim svetom.

Kanonsko pravo zapoveduje, da se mora ob smrti papeža konklave sestati v ne manj kot 15 in ne več kot 20 dneh po smrti in začeti volilne postopke, to pravilo pa bo očitno obveljalo tudi pri umiku, tako da bi lahko novega papeža ustoličili že do konca marca. Na konklavu Benedikt XVI. ne bo sodeloval, bo pa med kardinali, ki bodo izbirali novega papeža, prvič tudi slovenski kardinal Franc Rode.

Bo novi papež iz Latinske Amerike?
Kot pišejo tuji mediji, naj bi bilo precej verjetno, da bo Rimskokatoliška cerkev dobila prvega neevropskega poglavarja, ki bi lahko prišel iz Latinske Amerike, saj ta predstavlja kar 42 odstotkov svetovne katoliške populacije in je tako največja krščanska skupnost, v primerjavi z Evropo, kjer živi 25 odstotkov katoličanov.

Sodeč po tem, da sta večino kardinalov, ki bodo volili v tokratnem konklavu, imenovala konservativna Janez Pavel II. in Benedikt XVI., ne gre pričakovati večjih odstopanj od uveljavljenih stališč glede kontracepcije, splava, homoseksualnosti in večje vloge žensk v Cerkvi. Bi pa dejstvo, da se je Benedikt XVI. za odstop odločil zaradi vse slabšega zdravja, lahko vplivalo na to, da kardinali izvolijo mlajšega kandidata, ne glede na to, od kod prihaja, privlačnost neevropskega kandidata pa je zagotovo tudi v drugačnem načinu dela in fokusu, ki bi ga usmeril na težave, ki so bližje katoličanom v državah v razvoju.

Kdo bo torej po Poljaku Janezu Pavlu II. in Nemcu Benediktu XVI. naslednji prvi mož Rimskokatoliške cerkve?

Joao Braz de Aviz, 65-letni Brazilec, je leta 2011, ko je prevzel vodenje vatikanskega odbora za cerkvene kongregacije, tja vnesel svež veter. Podpira zavzemanje za revne v latinskoameriški teologiji osvoboditve, ne pa tudi ekscesov njegovih zagovornikov. Njegova pomanjkljivost naj bi bila njegova neprepoznavnost.

Timothy Dolan, 62-letni Američan, je po tem, ko je leta 2009 postal newyorški nadškof, postal glasnik ameriške Katoliške cerkve. Njegov temperament in dinamičnost sta osvojila Vatikan, a se kardinali izogibajo izvolitvi papeža, ki prihaja iz velesile, njegov način delovanja pa naj bi bil za številne preveč ameriški.

68-letni Kanadčan Marc Ouellet vodi vatikansko kongregacijo škofov. Nekoč je dejal, da bi bilo "postati papež nočna mora", in čeprav je zelo dobro povezan s kurijo, bi lahko sekularizem njegovega rojstnega Quebeca deloval v njegovo škodo.

70-letni Italijan Gianfranco Ravasi od leta 2007 opravlja nalogo vatikanskega kulturnega ministra in predstavlja Cerkev v svetu umetnosti, znanosti in kulture. Čeprav je zelo izobražen, bi lahko bila njegova funkcija ovira, če bi se kardinali odločijo, da za novega papeža izberejo izkušenega pastirja in ne profesorja.

Leonardo Sandri, 69-letni Argentinec, se je rodil v Buenos Airesu italijanskim staršem. Med letoma 2000 in 2007 je kot vodja kabineta zasedal tretji najvišji položaj v Vatikanu, a nima pastoralnih izkušenj, njegova trenutna funkcija, nadzor nad vzhodnimi Cerkvami, pa v Vatikanu ne uživa pretiranega ugleda.

63-letni Odilo Pedro Scherer prihaja iz Brazilije in velja za najmočnejšega latinskoameriškega kandidata. Nadškof Sao Paula, največje škofije v največji katoliški državi, v svoji državi velja za konservativnega, a ga drugje dojemajo kot zmernega. Kot argument proti njegovi izvolitvi bi lahko izpostavili porast protestantizma v Braziliji.

67-letni Avstrijec Christoph Schoenborn je nekdanji učenec papeža Benedikta XVI. s pastoralnimi izkušnjami, ki manjkajo trenutnemu papežu. Dunajski nadškof velja za kandidata za papeško mesto od leta 1990, ko je uredil cerkveni katekizem, a bi njegovo izvolitev lahko preprečila njegova stališča do nekaterih reform in nepriljubljenost med avstrijskimi škofi.

Angelo Scola, 71-letni Italijan, služi kot nadškof v Milanu in je favorit med Italijani. Strokovnjak za bioetiko zelo dobro pozna islam, saj je vodja fundacije za promocijo razumevanja med muslimani in kristjani. Njegova jedrnata komunikacija bi lahko odvrnila tiste kardinale, ki si želijo karizmatičnega govorca.

55-letni Luis Tagle s Filipinov je karizmatičen kardinal, ki ga pogosto primerjajo s pokojnim Janezom Pavlom II., blizu pa je bil tudi papežu Benediktu XVI. Čeprav ima številne privržence, je kardinal postal šele leta 2012 in bi lahko bil premlad za papeža.

64-letni Peter Turkson iz Gane velja za glavnega afriškega kandidata. Kot vodja vatikanskega urada za pravičnost in mir zagovarja socialno zavest Cerkve in podpira svetovno finančno reformo. Na zadnji vatikanski sinodi je predvajal posnetek, ki kritizira muslimane, in tako sprožil ugibanja o njegovih pogledih na islam.