V nedeljo bodo Brazilci med kandidati izbirali novega predsednika, pa tudi guvernerje zveznih držav, senatorje in poslance. Po napovedih pa na volitvah, ki jih mnogi označujejo za najbolj prelomne v zadnjih 30 letih, nihče med predsedniškimi kandidati ne bo dobil zahtevane večine že v prvem krogu. Drugi krog volitev je napovedan za 28. oktober.

Potem ko so aprila nekdanjega predsednika, zelo priljubljenega Luiza Inacia Lulo da Silvo zaprli zaradi korupcije, je bilo z odločitvijo sodišča, da mu prepovedo kandidaturo, konec sanj za njegovo Delavsko stranko, da se bo potegoval za nov mandat. Pred le nekaj tedni je Lula, ki je bil na čelu države med letoma 2003 in 2010, odločil, da bo v boj za predsedniški položaj stopil nekdanji župan Sao Paola in minister za šolstvo v njegovi vladi Fernando Haddad. Tudi nad njim pa visi senca suma korupcije: njegovi županski ekipi (župan Sao Paola je bil med letoma 2013 in 2017) očitajo, da je prejela podkupnino od gradbenega podjetja v zameno za podelitev pogodb. Sam zanika vse obtožbe. Vmesno "brezkandidatno" stanje na levici je dalo veter v krila kandidatu skrajne desnice Jairju Bolsonaru, ki si, kot kažejo javnomnenjske raziskave, lahko v nedeljo obeta najboljši volilni izid. V drugem krogu pa bi Haddad dobil večjo podporo, napoveduje javnomnenjska raziskava podjetja Dataholfa, in sicer bi prejel 45 odstotkov glasov, Bolsonaro pa 39.

Bolsonaro, nekdanji vojak in poslanec, podpornik vojaškega režima, ki je bil na oblasti med letoma 1964 in 1985, velja za "brazilskega Trumpa" in predstavnika skrajne desnice, v javnosti pa odmevajo njegovi pogosti besedni izpadi, ki jih kritiki označujejo za rasistične, homofobne in seksistične. 7. septembra ga je na predvolilnem shodu zabodel levičarski aktivist, rane pa so bile tako hude, da je bil v bolnišnici do 30. septembra. Ob ododu iz bolnišnice ga je pred njo pričakala množica protestov, protesti proti njegovi kandidaturi zaradi njegovih seksističnih stališč pa so na poziv različnih ženskih gibanj potekali tudi po drugih brazilskih mestih.

Haddad napoveduje pragmatično vladanje državi, napoveduje razširitev pristojnosti centralne banke, da bi ta bedela tudi nad brezposelnostjo, hkrati pa bi okrepil državne investicije in omejil privatizacijo. Na drugi strani pa Bolsonaro napoveduje znižanje proračunskega primanjkljaja do leta 2020, in sicer s privatizacijo in varčevalnimi ukrepi, zagovarja pa tudi liberalizacijo pravil glede nošnje orožja. Njegova stališča so, kot kaže visoka podpora, prepričala številne Brazilce, ki jim je prekipelo zaradi korupcije in naraščanja kriminala.

In kdo so ostali kandidati?
Med peterico z največ možnostmi so še Ciro Gomes, Marina Silva in Geraldo Alckmin, preostali kandidati pa so Joao Amoedo, Alvaro Dias, Henrique Meirelles, Guilherme Boulos in Cabo Daciolo.

Kot poroča Reuters, so predsedniške volitve še dodatno poglobile razdor med levico in desnico, zaradi česar so številni v skrbeh za brazilsko demokracijo. Kdor koli bo nasledil Michela Temerja, ki je položaj nastopil leta 2016 po odstavitvi Da Silvove učenke Dilme Youssef, bo moral streti vrsto trdih orehov: državo je pretresel korupcijski škandal, ki je poglobil razlike v političnih prepričanjih med državljani, pesti jo visoka brezposelnost, okrevanje po hudi gospodarski krizi, potem ko je bilo pred njo največje južnoameriško gospodarstvo vrsto let paradni konj gospodarskega razcveta in zgled številnim državam, je počasno. Nedavno je državo pretreslo uničenje najstarejšega muzeja v državi, Narodnega muzeja v Riu de Janeiru. Ognjeni zublji so skoraj v celoti uničili bogato muzejsko zbirko, v kateri je bilo 20 milijonov eksponatov. Kot se je izkazalo, se je muzej v zadnjih letih spopadal s pomanjkanjem sredstev, zaradi česar so se po požaru na oblasti usule hude kritike zaradi njenega odnosa do kulturnih spomenikov.

Težek gospodarski položaj nekoč cvetočega gospodarstva
Čeprav se je gospodarstvo lani izvilo iz recesije, so razmere v gospodarstvu zelo zahtevne: prostih služb je malo, kandidatov zanje pa zelo veliko. Brez službe je skoraj 13 milijonov Brazilcev, po letu 2016 je brezposelnost med 12- in 14-odstotna. Pričakovano so zato besede trinajsterice kandidatov o njihovi viziji gospodarstva med tistimi, ki jim volivci prisluhnejo najpozorneje. "Edini način za daljše obdobje okrevanja ekonomske aktivnosti je, da se občutno zmanjša brezposelnost," je za Reuters dejal Marcos Casarin, vodja makroraziskav za Latinsko Ameriko na Oxford Economics.

Zdajšnji predsednik Michel Temer je lani uvedel spremembe delavske zakonodaje, ki naj bi trg delovne sile naredile fleksibilnejši in ustvarile nova delovna mesta, toda v praksi se to (še) ni zgodilo. Bolsonaro je podpornik Temerjeve reforme in želi še deregulirati trg delovne sile, da bi spodbudil odprtje novih delovnih mest. Na drugi strani je Haddad napovedal referendum o sprejeti delavski reformi, ki so ji sindikati ostro nasprotovali.

"Pomagaj si sam"
Ko je marca Alexander Cosa izgubil službo v tujem podjetju za proizvodnjo hrane, se ni vdal malodušju, temveč je preiskal dogajanje na trgu delovne sile in hitro videl, da bo tam zelo težko poiskal rešitev. Zato se je odločil za drugačno pot: na plaži v Riu de Janeiru je začel prodajati poceni kosila. "Lahko bi ostal doma, iskal službo, pošiljal prošnje, toda služb je malo in res je zelo težko. Toda nisem obstal. Odločil sem se ustvariti nekaj čisto drugačnega ... Znova sem se odkril." Po skromnem začetku zdaj s partnerjem, ki sicer dela na naftni ploščadi, prodaja kosil, ob prostih dneh pa je vir dodatnega zaslužka, prodata približno 200 toplih obrokov dnevno, vsak stane tri dolarje.

Druga pereča tema brazilskega vsakdana je nasilje: lani je država naštela rekordnih 63.880 umorov, navaja Guardian. Bolsonaro napoveduje oster boj proti nasilju, tudi z napovedjo ohlapnejše zakonodaje glede nošenja orožja in povečanjem policijskih pristojnosti.