Kerry se je v Londonu srečal z britanskim kolegom Williamom Hagueom. Na vprašanje, ali lahko sirski predsednik stori kar koli, kar bi ustavilo priprave na vojaško posredovanje, je izjavil: "Seveda, lahko mednarodni skupnosti v naslednjih dneh izroči vsak posamezen del kemičnega orožja. Vse naj preda brez zavlačevanja in dovoli natančno štetje in popis. A tega ne bo storil." Poudaril je še, da ameriško-britansko zavezništvo ostaja trdno, čeprav je britanski parlament glasoval proti sodelovanju države v vojaški akciji v Siriji.

Moskva svari pred napadom
Zaradi napovedanega ameriškega posredovanja v Siriji diplomacija dela s polno paro. V Moskvi sta se tako sestala zunanja ministra Rusije in Sirije, Sergej Lavrov in Valid Al Mualem, ki sta vnovič posvarila pred vojaškim napadom. "Mirna rešitev sirskega konflikta nima alternative," je poudaril Lavrov. Dodal je, da bi morebitni ameriški napad ogrozil tudi življenja ruskih državljanov v Siriji, kar sproža zaskrbljenost Moskve.

Sirski zunanji minister je dejal, da je Damask pripravljen sodelovati pri načrtovani mirovni konferenci v Ženevi, na kateri naj bi govorili o rešitvi sirske krize. "Mogoče pa je, da bodo priletele rakete in bo konferenca propadla," je dodal.

Rusija odločno nasprotuje vojaškemu posredovanju proti Asadovemu režimu in vedno znova svari, da bi to lahko destabiliziralo celoten Bližnji vzhod. Ruski predsednik Vladimir Putin je na vrhu G20 pretekli teden tudi obljubil, da bo Moskva pomagala Siriji ob morebitnem napadu. Rusija, stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, je glavna zaveznica režima Al Asada.

"Imamo neizpodbiten dokaz. Nimamo neizpodbitnega dokaza"
Čeprav vrh ameriške administracije vztraja, da ima neizpodbitne dokaze, da je sirska vlada odgovorna za avgustovski napad s kemičnim orožjem, pa nasprotne informacije prihajajo celo iz same Bele hiše. Vodja kabineta Bele hiše Dennis McDonough je za ameriško televizijo CNN tako priznal, da neizpodbitnega dokaza nimajo, a da podatki prestanejo "zdravorazumski test".

"Vse to napeljuje k zdravorazumskemu sklepu, ne glede na obveščevalne podatke, po katerem je napad izvedel režim. Ali imamo sliko ali neizpodbiten dokaz, ki presega utemeljen sum? To ni sodišče in obveščevalni podatki ne delujejo tako," je McDonough dejal za CNN. Ta izjava je popolno nasprotje Kerryjeve izjave, ki jo je zunanji minister podal prejšnji teden. "Lahko povemo, da naši dokazi brez dvoma dokazujejo, da je Al Asadov režim pripravil ta napad, podal napotke za pripravo na napad, posvaril svoje sile, naj uporabijo plinske maske," je po navajanju CNN-a dejal Kerry.

Dvomi v odgovornost Al Asadovih sil za domnevno kemični napad prihajajo tudi iz zavezniških krogov. Nekdanji britanski vojaški poveljnik Charles Heyman je tako po poročanju rt.com za ameriško agencijo AP dejal, da si težko razlagajo, zakaj bi Al Asad uporabil kemično orožje nad njegovimi ljudmi v času, ko so bile njegove sile tako uspešne na terenu in še posebej v času, ko so bili v bližini opazovalci Združenih narodov.

"Tega ne moremo razumeti. Zakaj bi se katerikoli poveljnik strinjal z obstreljevanjem predmestja Damaska s kemičnim orožjem za zgolj kratkoročno taktično korist v zameno za dolgoročno katastrofo," je dejal Heyman.

Al Asad: Naši zavezniki se bodo maščevali
Predtem je sirski predsednik Bašar Al Asad posvaril, da se bodo sirski zavezniki v primeru napada maščevali zahodnim državam. Al Asad je v pogovoru za ameriško televizijo PBS znova zatrdil, da "ni nikakršnih dokazov", da je njegova vojska v napadu v predmestju Damaska uporabila kemično orožje. Za napad, v katerem je umrlo 1.429 ljudi, med njimi ogromno otrok, krivi upornike.

Ni želel ne zanikati ne potrditi, da njegova vlada dejansko poseduje kemično orožje, dejal je le: "Če takšno orožje pri nas obstaja, je pod skrbnim nadzorom." Dodal je še, da bodo ob morebitnem vojaškem posredovanju Zahoda "ljudje, ki so povezani z njim, izvedli nekaj povračilnih ukrepov". Glavni sirski zaveznici sta Kitajska in Rusija, pa tudi Iran in militantno gibanje Hezbolah v Libanonu.

Veliko na tehtnici za Obamo
Ameriški kongres pa bo začel razpravo o morebitnem vojaškem posredovanju. Ameriški predsednik Barack Obama se zaveda, da bo težko prepričal člane obeh domov parlamenta, da podprejo vojaško akcijo proti Siriji. Raziskava, ki jo je v petek objavil Washington Post, je pokazala, da 224 od trenutno 433 članov predstavniškega doma nasprotuje oziroma se nagiba proti podpori vojaški akciji, medtem ko jo podpira vsega 25 senatorjev, 184 pa je neodločenih. Tako senat kot predstavniški dom bi utegnila glasovati že v sredo.

Obama: To ne bo še en Irak ali Afganistan
Obama je v sobotnem tedenskem radijskem nagovoru dejal, da želi kaznovati sirski režim, ki ga ZDA obtožujejo odgovornosti za napad s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska. Ob tem je znova poudaril, da bo vsakršna vojaška akcija omejena tako v trajanju kot obsegu ter bo usmerjena proti sirskemu režimu, ameriški vojaki pa da ne bodo stopili na sirsko ozemlje.

"To ne bo še en Irak ali Afganistan," je zatrdil Obama in pri tem dal vedeti, da si ne želi še ene drage in dolge vojne. "Zato pozivam člane kongresa, obeh strank, naj se združijo in se postavijo v bran svetu, v katerem želimo živeti, svetu, kot ga želimo zapustiti svojim otrokom in prihodnjim rodovom."

Kerry želi prepričati Arabce in Evropejce
Za napad na Sirijo je že konec tedna lobiral Kerry, ki se je srečal tako s predstavniki Evropske unije kot Arabske lige. Slednjim je dejal, da ZDA ne izključujejo možnosti, da bi v Varnostnem svetu znova poskušale doseči sprejetje resolucije o Siriji, hkrati pa zatrdil, da arabske sile podpirajo oster odgovor proti sirskemu režimu in se strinjajo, da je Sirija z domnevno uporabo kemičnega orožja prekoračila "globalno rdečo črto". V petek je Kerry dejal, da je število držav, ki so pripravljene na vojaški poseg, "dvomestno".