"Rusija in režim svetu dolgujeta več kot le pojasnilo, zakaj vztrajno napadata bolnišnice in zdravstvene ustanove ter otroke," je na skupni novinarski s francoskim zunanjim ministrom Jean-Marcom Ayraultom v Washingtonu dejal Kerry. "Ta dejanja zahtevajo ustrezno preiskavo vojnih zločinov," je dejal po poročanju BBC-ja.

Moskva vztrajno zanika, da ruske sile napadajo civiliste, saj naj bi napadale le teroristične skupine v Siriji. Kerry na drugi strani pravi, da ruski in vladni napadi na bolnišnice niso nenamerni in da so del namerne strategije. "To je načrtna strategija teroriziranja civilistov in ubijanja kogar koli, ki stoji na poti njihovim vojaškim ciljem," je dejal.

Moskva: Kerry želi preusmeriti pozornost
Kot so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, Rusija meni, da ima Kerryjeva izjava o ruskih vojnih zločinih v Siriji pravne posledice. Ob tem je po mnenju Moskve Kerryjev poziv k preiskavi le poskus odvrniti pozornost od propada dogovora o prekinitvi ognja, poroča ruska tiskovna agencija TASS.

Ameriško-ruski odnosi so se zaostrili po propadu dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga državi dosegli septembra. Moskva in Washington se vzajemno obtožujeta za propad dogovora.

Rusija pripravljena na "rešitev Alepa"
Kerryjeva izjava sledi sporočilu Rusije, da je pripravljena podpreti nov načrt Združenih narodov za končanje nasilja v Alepu na severu Sirije. Odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura je namreč predlagal, naj se džihadističnim upornikom v delu Alepa pod nadzorom upornikov omogoči, da zapustijo mesto z orožjem. Gre sicer za pripadnike skupine Fronta Fateh al Šam, prej znane kot Fronta al Nusra, ki je bila do julija povezana z Al Kaido.

De Mistura se je ponudil, da lahko osebno spremlja džihadiste iz mesta, če bi to omogočilo konec spopadov. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bi Rusija to podprla "za rešitev Alepa". Džihadisti so sicer ta predlog že označili za "predajo" in ga zavrnili.

Francija bo predlagala svojo resolucijo
Francoski minister Ayrault bo predlagal nov predlog za prekinitev ognja, da bi omogočili dobavo humanitarne pomoči v Alep. Ayrault je opozoril, da bo glasovanje Varnostnega sveta ZN-a o predlogu francoske resolucije preizkus ruske pripravljenosti za zaustavitev pokola. "Jutri bo trenutek resnice za vse članice Varnostnega sveta," je dejal.

Ayrault je bil sicer v četrtek na obisku v Moskvi. Po srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom je dejal, da ni opravičila za bombardiranje sirskega mesta Alep. Lavrov pa je izrazil razumevanje za francoski predlog resolucije in dejal, da se bodo "ukvarjali s tem". Rusija je sicer medtem zagrozila z vetom na francoski predlog resolucije, Moskva pa stališča ni spremenila niti po današnjem izrednem zasedanju Varnostnega sveta za zaprtimi vrati. Francoski predlog sicer poziva k takojšnji zaustavitvi napadov na Alep in prepovedi vojaških poletov nad Sirijo.

Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin je po zasedanju dejal, da ne vidi možnosti, da bi Rusija dovolila sprejetje te resolucije, ki naj bi bila na hitro sestavljena. "To ni narejeno za napredek, ampak za ruski veto," je dejal.

Nasprotno je francoski veleposlanik pri ZN-u Francois Delattre dejal, da ima resolucija zelo veliko podporo v VS-ju, poleg tega pa naj ne bi mogli odlašati z ukrepi proti tragediji, ki se dogaja v Alepu.

Vzhodni del Alepa, ki je pod nadzorom upornikov, je tarča močnega bombardiranja sirskih in ruskih sil v zadnjih tednih. V tem obleganem delu mesta sicer živi okoli 275.000 ljudi.

Neomejena navzočnost ruske vojske v Siriji
Medtem so poslanci in poslanke ruske dume z veliko večino ratificirali sporazum s Sirijo o neomejeni navzočnosti ruskih sil v tej državi. Sporazum sta Moskva in Damask podpisala avgusta lani, omogočil pa je vzpostavitev letalskega oporišča Hmeimim, od koder Rusija izvaja operacije v podporo silam sirskega predsednika Bašarja Al Asada.