Gre za "operativni in politični načrt", ki naj bi se začel izvajati že takoj, je dejal za avstrijsko tiskovno agencijo APA, vendar ni natančno pojasnil, kaj naj bi načrt predvideval.

Za skupni načrt se je v torkovih telefonskih pogovorih dogovoril s kolegi notranjimi ministri oz. ministricami iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Srbije in tudi s slovensko notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar.

S slovenskega notranjega ministrstva so sporočili, da sta se Györkös Žnidarjeva in Kickl strinjala, da se "migracijski položaj" na Zahodnem Balkanu v primerjavi s preteklim letom slabša in da težnje kažejo na določeno stopnjo organiziranosti nezakonitega prehajanja meje.

Poudarila sta, da je ključno varovanje zunanjih meja Evropske unije, prek katerih prebežniki prvič vstopajo na ozemlje EU-ja, pri čemer bi bilo treba uporabiti vsa sredstva, ki jih ima EU na voljo, vključno z napotitvijo mejnih policistov v okviru Evropske mejne in obalne straže (Frontex).

Györkös Žnidarjeva je avstrijskemu kolegu zagotovila, da je položaj v Sloveniji v celoti pod nadzorom, da slovenski varnostni organi polno izvajajo nadzor zunanje schengenske meje in da je bila sprejeta vrsta ukrepov za poostritev tega nadzora.

Minister Kickl se je zavzel za skupne politične dejavnosti, s katerimi bi poslali jasen signal potencialnim prebežnikom, organizatorjem nezakonitih prehodov in tudi varnostnim organom držav iz regije, da Slovenija in Avstrija ne bosta dopustili ponovitve dogodkov iz leta 2015.

Direktorji policij bodo razdelali ukrepe
Operativne ukrepe naj bi sicer prihodnjo sredo na Brdu pri Kranju podrobneje razdelali generalni direktorji policij. Temelj naj bi bil civilno-vojaški akcijski načrt za nadzor balkanske poti, za katerega so se dogovorili lani na Dunaju. Nato naj bi 7. junija v Sarajevu sprejeli "politično-strateške možnosti delovanja". Medtem naj bi 14. in 15. junija v Bukarešti na ministrski konferenci Salzburškega foruma v to pobudo povabili še druge države iz Srednje Evrope, je za APO pojasnil Kickl.

Povedal je še, da so mu ministrski kolegi iz omenjenih balkanskih držav v telefonskih pogovorih izrazili tudi pričakovanje, da bi dejavnosti okrepila tudi Evropska unija. Kickl jim je obljubil, da se bo za to zavzel na naslednjem zasedanju notranjih in pravosodnih ministrov.

Hkrati je sicer znova opozoril, da bo Avstrija "zaprla meje", če bi grozila ponovitev "migrantske krize" iz let 2015 in 2016. Poudaril je še, da bo boj proti nezakonitim migracijam po balkanski poti in čez Sredozemsko morje ena od glavnih prioritet predsedovanja Svetu Evropske unije, ki ga bo Avstrija prevzela 1. julija, še poroča APA.

Kickl je sicer član skrajno desne stranke Svobodnjakov (FPÖ), proti kateri so uperjeni očitki, da nekateri njeni člani simpatizirajo z nacizmom, zaradi česar je stranka v preteklosti že izključila več članov. Kickl je januarja udaril tudi z izjavo, da bi morali prosilce za azil "zbrati" na enem mestu.

Bruselj obsoja nadzor na notranjih mejah
Evropski parlament je medtem s sprejetjem prvega letnega poročila o položaju v schengenskem območju obsodil vračanje nadzora na notranjih mejah. Številne odločitve držav za to niso ne potrebne ne uravnotežene in so zatorej v nasprotju s pravili, so sklenili evropski poslanci. Poročilo je bilo potrjeno s 439 glasovi proti 157.

Schengensko območje obsega 26 držav z okoli 400 milijoni prebivalcev, ki se lahko po tem območju gibljejo brez posebnega nadzora na notranjih mejah med državami. Enako velja za gibanje blaga. Poročevalec Carlos Coelho (EPP) je opozoril, da je schengensko območje "bistvo evropskega državljanstva".

Zaradi prihoda prebežnikov v letih 2015 in 2016 ter tudi zaradi terorističnih napadov se je več držav odločilo za vnovično uvedbo mejnega nadzora. Ta ukrep naj bi bil sicer le začasen, a ga Francija, Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška vseeno kar podaljšujejo.

Tisoč kilometrov "tehničnih ovir"
Kritizirali so tudi postavljanje fizičnih ovir, tudi ograj, med članicami. Po podatkih Transnacionalnega instituta (TNI) so države za več kot 1.200 kilometrov "začasnih tehničnih ovir" namenile najmanj pol milijarde evrov.