Azijska velesila proizvede največ izpustov toplogrednih plinov na svetu in je že nekaj časa pod pritiski zahodnih držav, ki od nje pričakujejo jasne in odločne zaveze v boju proti podnebnim spremembam. Peking se je zdaj zavezal, da bo izpuste ogljikovega dioksida na vsako enoto BDP-ja v naslednjih desetih letih zmanjšal od 40 do 45 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 2005.

"To je prostovoljno dejanje kitajske vlade, ki temelji na razmerah v državi in je kitajski prispevek k svetovnim prizadevanjem v boju proti podnebnim spremembam," se glasi sporočilo oblasti in pojasnilo, da bodo za dosego zastavljenega cilja uporabili davčno politiko in finančne ukrepe.

Napovedano zmanjšanje izpustov je v skladu s pričakovanji strokovnjakov in s kitajsko zavezo se je povečala možnost za uspeh bližajoče se podnebne konference Združenih narodov v Koebenhavnu, kamor bo v imenu Kitajske odšel premier Ven Džjabao. Iz Pekinga so sporočili, da je njegova pot v dansko prestolnico znak pripravljenosti na sodelovanje.

Premalo ambiciozen načrt
Kritiki opozarjajo, da je Kitajska v zadnjih petih letih s politiko energetske učinkovitosti dosegla že pol poti pri uresničevanju svojih ciljev, zato je po njihovem mnenju nova zaveza zastavljena premalo ambiciozno. Zaradi kitajske posebnosti izvajanja okoljevarstvene politike, ki zmanjšanje izpustov meri na enoto BDP-ja, bi lahko zastavljeni cilji izgubili svoj učinek, saj kitajsko gospodarstvo raste s pospešeno hitrostjo.

Do zdaj je udeležbo na konferenci, kjer bodo iskali dogovor o novem podnebnem sporazumu za naslednika kjotskega protokola, potrdilo več kot 60 svetovnih voditeljev in med zadnjimi, ki so napovedali prihod, je ameriški predsednik Barack Obama. Ob tem se je Obama zavezal, da bodo ZDA do leta 2020 svoje izpuste postopoma zmanjšale za 17 odstotkov v primerjavi z letom 2005. To je manj, kot so od ZDA pričakovali v ZN-u, Evropski uniji in Japonskem.

A med ameriškimi in kitajskimi zavezami obstaja razlika in azijska velesila je v prednosti, saj njena pogajalska skupina odhaja v Koebenhavn z z načrtom, ki ima podporo v vladajoči komunistični partiji, medtem ko bo moral Obama zastaviti svoje ugled in verodostojnost. Ameriški senat bo namreč o podnebni zakonodaji odločal šele prihodnje leto.