Zakon, ki ga je zakoličil stalni odbor kitajskega ljudskega kongresa, zagotavlja ozemeljsko celovitost države in pod okrilje nacionalne varnosti spravlja tudi vesolje, oceane in polarna območja, ki jih Peking vse bolj dejavno raziskuje in izkorišča.

"Razmere na področju nacionalne varnosti Kitajske so vse resnejše," je novi zakon obrazložila visoka članica kongresa Dženg Šuna. Po njenih besedah zakon ne bo dopuščal nobenega prostora za konflikte, kompromise ali vmešavanja, ko bo šlo za vitalne interese države.

Zakon je obsežen, a hkrati tudi zelo splošen in celo nejasen, ko gre za kazni v primeru kršitev. Obljublja zaščito temeljnih interesov ljudstva, vključno s suverenostjo, enotnostjo, ozemeljsko celovitostjo in vzdržnim razvojem.

Zakon predvideva okrepljen okvir tako za zagotavljanje kibernetične varnosti kitajskih informacijskih omrežij kot tudi za nadziranje uporabnikov interneta. Kitajska, ki ima na internetu največjo dejavno populacijo na svetu, sicer že ves čas zagovarja pravico do cenzure na svetovnem spletu v imenu državne varnosti in suverenosti. Oblasti tako izvajajo strog nadzor nad spletnimi družbenimi omrežji in z njih odstranjujejo politične vsebine.

Novi zakon prav tako odseva ambicije Kitajske pod predsednikom Ši Džinpingom, ki želi razširiti vpliv azijske velesile na več področjih - od vojske do kulture prek gospodarstva, pa tudi na oddaljenih prostorih, kot so vesolje, morsko dno, Arktika in Antarktika.

Kritike zakona
Zakon je naletel na kritike nevladne organizacije Human Rights Watch, ki sicer Pekingu ne odreka pravice do urejanja področja nacionalne varnosti. A zakonsko besedilo je po njenem mnenju skrb vzbujajoče. "Vsebuje elemente, ki kritiko vlade definirajo kot obliko subverzije," meni kitajska raziskovalka pri HRW-ju Maya Wang.

Po njenih besedah je zakon o nacionalni varnosti del nove varnostne zakonodaje, v katero sodi tudi protiteroristični zakon, s katerimi zmanjšujejo prostor civilni družbi za kritiko vlade in njeno pozivanje na odgovornost.

Kitajsko od prihoda predsednik Ši Džinpinga na oblast leta 2012 zaznamuje ostro zatiranje vsakršnega disidentstva, predvsem na internetu, in občutna krepitev nasilja v provinci Šindžjang na zahodu Kitajske, kjer so večinsko prebivalstvo muslimanski Ujguri.