Kitajska se že aktivno pripravlja na organizacijo olimpijskih iger, ki bodo naslednje leto v Pekingu. Foto: EPA
Kitajska se že aktivno pripravlja na organizacijo olimpijskih iger, ki bodo naslednje leto v Pekingu. Foto: EPA
Pogled na izvirno konstrukcijo olimpijskega stadiona, ki so ga zaradi podobnosti poimenovali po ptičjem gnezdu.
Peking v pričakovanju olimpijskih iger gradi nov olimpijski stadion. Foto: EPA
Olimpijske igre v Pekingu
Bodo v Peking naslednje leto prišle vse države? Foto: EPA

Jang, ki je vajeti kitajske zunanje politike prevzel pred enim mesecem, je poudaril, da mednarodni pozivi k bojkotu olimpijskih iger in drugi poskusi zaostrovanja pritiska na Kitajsko zaradi razmer v Darfurju in kitajske podpore vladi v Kartumu ne bodo obrodili sadov.

"Veliko ljudi hoče politizirati olimpijske igre, kar je v nasprotju z duhom iger," je povedal Jang. "Pozivi k bojkotu so v nasprotju s pričakovanji vseh ljudi na svetu, tako da ne bodo uresničeni nikoli," je še dodal Jang.

Peking v škripcih zaradi podpore Kartumu
Kitajska, ki je največja uvoznica sudanske nafte, naj bi Kartumu prodajala orožje, ki naj bi ga sudanske oblasti uporabljale tudi v napadih na sudansko pokrajino Darfur. Peking, ki je že priznal, da ima tesne odnose z vlado v Kartumu, in je zaustavil poskuse Varnostnega sveta Združenih narodov, da bi zaostril ukrepe proti Sudanu, se tako vedno bolj sooča s pozivi k bojkotu iger.

K bojkotu olimpijskih iger je evropske in svetovne države prejšnji mesec pozvala tudi poražena francoska predsedniška kandidatka, socialistka Segolene Royal.

Bojkoti iger niso redkost
Bojkot kitajskih olimpijskih iger ne bi bil prvi. Olimpijskih iger leta 1956 v Melbournu se niso udeležile Španija, Nizozemska in Švica zaradi sovjetskega zatrtja madžarskega upora, sueška kriza pa je od iger istega leta odvrnila Kambodžo, Egipt, Irak in Libanon.

Leta 1976 je Kanada, zaradi pritiska in grožnje z bojkotom iger s strani Kitajske, Tajvanu ukazala, da se iger v Montrealu ne more udeležiti pod imenom "Republika Kitajska", kljub temu, da lahko uporablja svojo zastavo in himno. Tajvan tako ni nastopal na olimpijskih igrah do leta 1984, ko se je vrnil pod imenom Kitajski Tajpej in se predstavil s posebno zastavo.

Bojkot iger v času hladne vojne
Leta 1980 je takratni ameriški predsednik Jimmy Carter ameriške športnike in preostale države pozval k bojkotu olimpijskih iger v Moskvi zaradi sovjetske invazije na Afganistan leta 1979. ZDA je tako sledilo 78 držav in olimpijskih iger v Moskvi se je udeležilo najmanjše število držav, le 80.

Sovjetska zveza in njenih 14 vzhodnih zaveznic so odgovorile z bojkotom iger, ki so štiri leta pozneje potekale v Los Angelesu. V obrazložitvi bojkota so povedale, da bi bila močno ogrožena varnost vseh njihovih športnikov, saj ZDA širijo "šovinistično protisovjetsko propagando".

B. T.