Grški turizem je v državno blagajno leta 2014 prinesel več kot 29 milijard evrov, kar pomeni, da je k BDP-ju države prispeval več kot 17 odstotkov. Slika je s Santorinija. Foto: Reuters
Grški turizem je v državno blagajno leta 2014 prinesel več kot 29 milijard evrov, kar pomeni, da je k BDP-ju države prispeval več kot 17 odstotkov. Slika je s Santorinija. Foto: Reuters
Grški turizem
Grška vlada je v Bruselj poslala predloge reform, ki so zelo podobni tistim, ki so jih zahtevali mednarodni upniki, preden so se pogajanja o nadaljevanju finančne pomoči zadolženi evropski državi v zameno za reforme junija prekinila. Grki so tako ponudili koncesije glede davka na dodano vrednost (DDV), pokojninske reforme in davčnih stopenj za otoke. Grčija predlaga standardni 23-odstotni DDV, za energijo, hrano, hotele in vodo 13-odstotnega in za zdravila, knjige in gledališča 6-odstotnega. Grčija prav tako predlaga tudi postopno odpravo davčnih popustov za otoke, začenši s tistimi z višjimi dohodki in turistično priljubljenejšimi. Atene so do zdaj povsem zavračale odpravo 30-odstotne davčne olajšave za prebivalce otokov. Foto: Reuters
Dejan Muršič
Dejan zadnja leta krmari med Grčijo in Turčijo. S slovensko zastavico je takole pomahal z Bosporske ožine. Foto: Osebni arhiv Dejana Muršiča
Rodos
Mesto Lindos na Rodosu, kjer so napisali prvo pomorsko pravo sveta; to je še danes osnova rimskega in sodobnega prava. Foto: Osebni arhiv Dejana Muršiča

Sezona je v polnem teku, zvečer dobiti parkirišče v mestu Rodos je nemogoče, prej bi človek lahko dvignil več denarja na bankomatu, haha.

Rodos
Grška kuhinja slovi kot ena izmed treh najboljših na svetu, pravi Dejan. Foto: Osebni arhiv Dejana Muršiča

Toliko časa so bili navajeni na poslovanje brez računov, da se to le počasi spreminja. Na bencinski črpalki je videti, da se račun tiska, a v roke ga ne dobiš, če ga ne zahtevaš. To jim pač ni pomembno.

Atene
Kot kaže zdaj, bo Grčija ostala v evrskem območju. Foto: Reuters

Čedalje več Grkov govori: "Da, nekatere stvari bomo morali razčistiti in tudi pri sebi kaj spremeniti." Zavedajo se, da so ga v prejšnjih letih malo "pobiksali", in če se tega zavedajo in so pripravljeni nekaj spremeniti, je to že zelo veliko. Sicer pa na vse skupaj gledajo s smehom. "Bodite sproščeni, nič skrbeti, vse je v redu," kar naprej ponavljajo.

Grčija
Grški otoki so ne le geografsko, tudi finančno povsem druga zgodba kot grška celina. Preživljajo se s turizmom, ki pa je panoga, v kateri dela množica zasebnikov. Foto: Reuters

Sploh na otokih se nihče noče preveč zameriti ladjarjem, saj so otoki odvisni od pomorskega prometa. Na glas se o tem zato ne govori, se pa točno ve, kdo je bogat in kdo ne.

Rodos
Zaliv Anthonyja Queena na Rodosu. Foto: Osebni arhiv Dejana Muršiča

Turki so dolgo gledali Grke in jim ni bilo jasno, kaj počnejo pri 50 stopinjah Celzija na soncu in nekaj migajo, zakaj raje ne počivajo in pijejo čaj. Nato pa so Turki spoznali, da to "praskanje" pri 50 stopinjah prinaša denar, privablja ljudi. Tako so tudi v Turčiji začeli s turizmom, in to je šlo Grkom že v nos.

Kos
Na grške otoke, ki so najbližje turški obali, v prenapolnjenih čolnih v poletnih mesecih prihajajo migranti iz Azije in Bližnjega vzhoda. Foto: Reuters

Na otokih od državnega denarja niso tako odvisni, denar prinašajo turisti, tako da je bil turist včasih v Grčiji gral, v zadnjih dveh, treh letih je pa postal sveti gral.

Muršič je slovenski turistični vodnik, ki večino leta preživi v Turčiji, v poletnih mesecih pa se premakne na Rodos, enega največjih otokov v Grčiji, ki je popolnoma odvisen od turizma. Razumljivo, da trenutna "komedija zmešnjav", povezana s finančnimi razmerami in prihodnostjo Grčije, ne vpliva dobro na dogajanje na otokih, a Muršič zagotavlja, da so grški otoki popolnoma drug svet v primerjavi s celino. O krizi na Rodosu tako ni ne duha ne sluha, so pa zaostrene razmere menda Grke v zadnjih letih vseeno "streznile" in so se začeli za turiste še bolj truditi. Več pa v spodnjem pogovoru.

Glede na to, da ste turistični vodnik, morda niste ravno pravi naslovnik za to vprašanje, a vas bom vseeno vprašala. Glede na trenutno dogajanje v Grčiji - rezervirati počitnice ali jih odpovedati?
Pravega odgovora ni. Tisti, ki imajo radi Grčijo, bodo prišli k nam v vsakem primeru. Poudarjam pa, da so otoki res odrezani od vsega dogajanja. Domačini na Rodosu nimajo industrije ali drugega gospodarstva, zato so odvisni od turistov. Zaradi tega zelo pazijo, da hitro ovržejo informacije, ki prihajajo iz Aten. V zadnjem tednu se res ogromno govori in piše o Grčiji, a če ne bi spremljal slovenskih medijev, sploh ne bi vedel, kaj se dogaja.

Vsak dan fotografske agencije pošljejo kup fotografij ljudi, ki stojijo pred bankomati, in upokojencev, ki v vrstah čakajo pred narodno banko v Atenah. Torej so vrste pred bankomati in televizijska poročila edini znak, da se z državo nekaj dogaja?

Na samo življenje na Rodosu vsa zmeda sploh nima vpliva. Tudi novinarji svetovnih medijev, ki prihajajo sem, malo pretiravajo s temi bankomati. Tudi v Sloveniji bi našli kakšen bankomat, pred katerim stoji pet ljudi. Omejitev dviga za domačine sicer obstaja, ampak na tujce ne vpliva. Ni razlogov, zakaj ne bi prišli v Grčijo. Letos smo opazili celo povečevanje števila gostov iz "tradicionalnih" držav, kot so Nemčija, Švica, Avstrija, tudi Slovenija. Ko vprašam turiste, kako to, običajno odgovorijo, da so bili tukaj že pred nekaj leti in da jim je ta dopust ostal v lepem spominu. "1.000 evrov bomo tako ali tako zapravili, in če gre Grkom res tako slabo, gremo v Grčijo in jim s tem malo pomagamo," pravijo.

Torej se pojavlja solidarnost?
Tako je. To je pojav, ki ga res nihče ni pričakoval.

Kako pa je s cenami, so se kaj znižale?
Odvisno je od tega, o katerem otoku govorimo. Če pogledamo ponudbe slovenskih agencij, so se cene znižale. Tudi Grki sami vedo, kaj se govori po novicah in na to niso imuni, vedo, kakšen negativen vpliv bi lahko imelo vse to dogajanje na turizem, zato so vsaj malo spustili cene. In za zdaj jim uspeva. Sezona je v polnem teku, zvečer dobiti parkirišče v mestu Rodos je nemogoče, prej bi človek lahko dvignil več denarja na bankomatu, haha.

Brala sem poročila britanskih novinarjev z Rodosa. Opozorili so, da uporabniki iPhonov v Grčiji zaradi nastalih razmer ne morejo prenašati novih aplikacij, da je oteženo spletno nakupovanje s strani, ki nimajo sedeža v Grčiji, da gostinci mnogo raje vidijo plačevanje z denarjem kot s kreditnimi karticami. To drži?
Tole o iPhonih sem tudi sam slišal, a lahko povem, da ne drži, sam kot uporabnik iPhona nimam nobenih težav, pa imam grško bančno kartico in podjetje registrirano v Grčiji. Tudi če sem tujec, imam grško davčno številko in grški bančni račun, zato imam enake pogoje kot Grki. Tudi jaz ne morem dvigniti neomejene vsote na bankomatu. To z iPhonom torej ne drži. Glede kreditinih kartic pa je bila Grčija vedno država, ki se je otepala takšnega načina plačevanja. V velikih trgovinah imajo POS-terminale, v manjših in v gostinskih lokalih pa jih včasih niti nimajo. Tako da se to ni spremenilo. Denar je denar. Po spletu berem pritožbe, da ljudje ne morejo plačevati s karticami. Če povem iskreno, naši gostje bi si raje odgriznili prst, kot da bi plačali provizijo za dvig z bančnega avtomata. Tako da praktično vsi s seboj prinesejo veliko gotovine, redko se zgodi, da bi sploh kdo spraševal, kje so bankomati in kako se uporabljajo.

Neizdajanje računov tudi sodi med eno izmed trdovratnih grških navad?
Da. Rad bi rekel, da to ni res, a žal ne morem. To je grška stalnica. Sicer je res, da nekateri, predvsem gostinski lokali, plačujejo nekakšen pavšalni davek, zato jim niti ni treba izdati računa. Na začetku leta plačajo neki davek in nato se morajo sami znajti, ali bodo dobro poslovali ali ne. V velikih trgovinah in na bencinskih črpalkah pa je treba reči za račun in ga dajo. Toliko časa so bili navajeni na poslovanje brez računov, da se to le počasi spreminja. Na bencinski črpalki je videti, da se račun tiska, a v roke ga ne dobiš, če ga ne zahtevaš. To jim pač ni pomembno.

Kako pa je z založenostjo trgovin, lekarn in bencinskih črpalk, če omenim samo tiste storitve, s katerimi turisti pridejo najpogosteje v stik? Poteka dostava nemoteno ali so police prazne?
Tu gre znova za vpliv medijev. Ko se je začelo o krizi govoriti v medijih, je bil "bum", so vsi pohiteli v trgovine, na bankomate in na bencinske črpalke. Potem pa iz vsega tega ničesar ni bilo. Mnogo ljudi tu na Rodosu gleda poročila in si potem reče: "Za vsak primer bom raje šel v trgovino." A zdravstvena oskrba dela, trgovine so založene, gorivo je na voljo. Kot rečeno, tudi grška vlada se zaveda, da so otoki odvisni od turizma, in če turizma ne bo, bo morala Grčija dati še več denarja, da bodo ti ljudje preživeli. Zato se za zdaj resnično za nič ne počutimo prikrajšani. Vse normalno deluje.

Vi na Rodosu živite že pet let. Ste v teh petih letih postopno opažali, da se nekaj dogaja z državo, da drvi navzdol? So podjetja propadala, plače in življenjski standard pa sta se zniževala?
Ko sem prišel v Grčijo, se je o tej državi začelo govoriti, nakazovati se je začelo, kaj se v njej dogaja in kakšno je stanje. Takrat, leta 2011, sem prvič v življenju doživel proteste na ulici. Ampak grški protesti so bili videti tako, da so vzeli s seboj na ulico tamburice in kitare in so peli in plesali. Na miroljubni način so sporočali, kaj zahtevajo. Glede standarda je pa tako. Grki imajo precej drugačen način življenja kot Slovenci in nekatere stvari so jim prioriteta, druge pa ne. Prioriteta jim je, recimo, še vedno dobro in zdravo jesti, da se za večerjo zbere skupaj vsa družina. In pri tem se zmanjševanje sredstev nič ne pozna. Po drugi strani pa se opazi, da je novih avtomobilov manj, saj je avtomobil stvar, ki Grku ni tako pomembna. Je pa res, da je Rodos zadnja leta eden najbolj iskanih otokov in so turistične zmogljivosti polne, tako da se rezi resnično ne poznajo. Verjamem pa, da je v Atenah in na celini drugače.

Kako gledajo prebivalci na vse dogajanje okoli usode države? Prav na otokih je bilo glasovanje za "ne" na nedeljskem referendumu še posebej prepričljivo, na Dodekanezu, kamor sodi tudi Rodos, je za zavrnitev pogojev mednarodne pomoči glasovalo skoraj 65 odstotkov volivcev. Večina torej podpira premierja Aleksisa Ciprasa?
To je druga težava davkov na splošno. Kar koli se na otoku plačuje davka, vse gre v Atene, zaplete pa se, ko mora ta davek priti nazaj. Otočani bolj s tega vidika gledajo na krizo, da je treba v Atenah zadeve urediti do te mere, da se bo plačilo davkov nato nekako sorazmerno pokazalo z izplačilom nazaj. V tem smislu so oni glasovali za "ne". Kogar koli boste vprašali, kakšno je njegovo mnenje o krizi, nihče ne bo zanikal, da se nekaj dogaja, povedali bodo tudi, zakaj je tako. Čedalje več Grkov govori: "Da, nekatere stvari bomo morali razčistiti in tudi pri sebi kaj spremeniti." Zavedajo se, da so ga v prejšnjih letih malo 'pobiksali', in če se tega zavedajo in so pripravljeni nekaj spremeniti, je to že zelo veliko. Sicer pa na vse skupaj gledajo s smehom. "Bodite sproščeni, nič skrbeti, vse je v redu," kar naprej ponavljajo.

Pa so resnično pripravljeni na spremembe? Ker, roko na srce, marsikaj bodo morali spremeniti pri svojih življenjskih navadah, še naprej bodo morali varčevati in pričakovati reze? So res pripravljeni iti na to pot ali le s prstom kažejo proti Evropi?
Grki so alergični, če slišijo: "Toliko smo vam dali, zdaj pa nočete vrniti." V Atenah je milijon ljudi brezposelnih in nimajo denarja za hrano. Po drugi strani pa je treba vedeti, da pripadniki srednjega razreda tako ali tako niso mogli kaj veliko utajiti, ker veliko premoženja niti nimajo. Bolj gre tukaj za najvišji sloj, na primer ladjarje, ki so zagotovo kaj neprimernega počeli, zdaj se pa govori na splošno o Grčiji kot državi. Mislim, da sta srednji in nižji sloj, tako kot v Sloveniji, pripravljena stvari postaviti na realna tla.

Pa se kaj govori o tem, da bi k reševanju krize prispevali tudi na primer privilegirani premožni ladjarji, ki ste jih omenili, da ne bi vseh posledic čutili le najrevnejši in upokojenci? Obstajajo kakšni pozivi k temu?
To je dvorezen meč. Sploh na otokih se nihče noče preveč zameriti ladjarjem, saj so otoki odvisni od pomorskega prometa. Na glas se o tem zato ne govori, se pa točno ve, kdo je bogat in kdo ne. Vedno več je takšnih ljudi, ki se strinjajo s tem, da je treba državo spraviti v red, vsaj kar se financ tiče, sicer težav ni. Če se bo še naprej po televiziji na tak način govorilo o Grčiji, za turizem to ne pomeni nič dobrega. Glede na to, da je konkurenca močna, da so blizu Španija, Turčija in Hrvaška, se s tem ne gre preveč igrati.

Mednarodni upniki so v svojih zahtevah navedli tudi, da bi bilo treba dvigniti davek na dodano vrednost za namestitve s 6 na 23 odstotkov in odpraviti posebne davčne olajšave za otoke. (Pogovor je potekal v sredo, grška vlada je v četrtek v predlogu reformnih ukrepov dejansko predlagala dvig davka na hotelske storitve s 6 na 13 odstotkov in ukinitev posebnih davčnih olajšav za otroke, op. a.)
Da, to bi bil samomor za domačine. Tudi v slovenskih medijih se večkrat sliši: "Kako, da Grki ne morejo preživeti, ko pa imajo toliko turizma!?" A na otokih je turistična sezona dolga pet mesecev, s tem denarjem pa je treba preživeti vse leto. Ne, da bi bili leni, a čez zimo tukaj res ni mogoče ničesar početi. Kreta je edina izjema, tam je nekaj industrije, ima še močno kmetijstvo. Na manjših otokih pa lahko vse dni kopljejo v kamen in se ne bo spremenil v diamant.

"Da pridem z Rodosa do Aten, me stane več, kot mora plačati turist, da pride iz Amsterdama na Rodos, vključno z nastanitvijo za en teden," je dejala za Guardian neka domačinka z Rodosa. Je to res?
Sam grem v Atene zelo redko, a letalske in ladijske povezave so zelo dobre. Vsak si lahko zbere svoj budžet, eni gredo z ladjo, drugi z letalom. Mislim, da me je lani letalska vozovnica z nacionalnim prevoznikom Aegean stala 79 evrov in ni bila kupljena v kakšni akciji. Splošne cene za turiste pa je težko primerjati. Rusi na primer zakupijo kar ves hotel za vso sezono in seveda agencija potem dobi nižjo ceno.

Dotaknili ste se že mentalitete Grkov. Sploh iz Nemčije v teh dneh prihajajo očitki, da so Grki leni, da živijo predobro glede na svoj standard in naj se spravijo delat. Zelo povedna je bila tudi izjava litovske predsednice Dalie Grybauskaite, ki je po torkovih propadlih pogovorih z grško stranjo potožila: "Pri grški vladi je tako ali tako vse 'mañana' (jutri v španskem jeziku, op. a.)." Je kaj na tem, je zaradi karakterja ljudi na splošno težje poslovati z njimi?
V turističnem sektorju kakšne izbire, s kom bomo poslovali, nimamo. Najpogosteje delam s slovenskimi in italijanskimi gosti, ki so navajeni srednjeevropskega sistema. Se pa tudi Grki počasi spreminjajo, spreminja se ta njihov odnos "na easy". Mislim, da so si prišli ne le Grki, ampak celotno Sredozemlje na jasno, da turizem ni samoumeven in da je treba stvari imeti urejene. V zadnjih dveh letih se je na Rodosu veliko spremenilo – dogradile so se ceste, marina se gradi, okolje urejajo. Zdaj vidiš Grka, da pometa okoli hotela, kar je bila še leta 2011 znanstvena fantastika. Smešno, ampak žal je tako. Se spomnim, ko je prišla moja mama na obisk in bi najprej vse očistila, haha.

Dotakniva se še druge pereče teme. Ali tudi na Rodos prihajajo nezakoniti migranti iz Afrike, Azije in Bližnjega vzhoda, podobno kot na Kos, kamor naj bi prišlo okoli 100 beguncev dnevno?
To je odvisno od morskih tokov. Ladje z migranti običajno ostanejo sredi morja, ker jim zmanjka goriva in jih tok prinese do obale. Na Rodosu pa tega toka ni. Ne bom rekel "hvala bogu", ker ne bi hotel biti žaljiv. Vem pa, kaj se dogaja na Kosu. Migranti, ki pridejo na Kos, so umaknjeni od turistov, čeprav jim ne bi bilo treba biti, in to na turizem ne vpliva. Če boste šli s fotoaparatom pred policijsko postajo, jih boste pa seveda srečali.

Poudarili ste tudi zanimiv odnos med Grčijo in Turčijo. Rodos je seveda le streljaj stran od Turčije in kot mnogi "dobri sosedje" se menda tudi Grki in Turki gledajo zelo postrani, dejali ste, da so Grki "alergični" na Turke. So si tako podobni ali tako različni, da si gredo na živce?
Ja, to je videti približno tako kot voda in elektrika, haha.

Ta antipatija je obojestranska?
Da, da, obojestranska. Problem je, da so si tako podobni, da si gredo zaradi tega na živce, da se potem sovražijo. Turki so v bistvu narod iz Azije, Otomani. Ko so prišli na to območje, so na njem že živeli Grki, zato so veliko stvari od njih pobrali, od hrane, načine življenja, konec koncev tudi turizem. Turki so dolgo gledali Grke in jim ni bilo jasno, kaj počnejo pri 50 stopinjah Celzija na soncu in nekaj migajo, zakaj raje ne počivajo in pijejo čaj. Nato pa so Turki spoznali, da to "praskanje" pri 50 stopinjah prinaša denar, privablja ljudi. Tako so tudi v Turčiji začeli s turizmom in to je šlo Grkom že v nos. Kakor vse sosede imata tudi Grčija in Turčija zgodovino, ki niti ni tako stara, sto let je minilo, kar sta bili zadnjič v vojni. Tu je seveda tudi vprašanje Cipra. Tisti z juga Cipra pravijo, da povsem stojijo za Grčijo, tisti s severa pa za Turčijo. Letos je bil na Evroviziji pravi šok, ko Ciper prvič v zgodovini Grčiji ni dal 12 točk, ampak le 8. V tem so že videli zaroto Turkov.

Mislim, da je to problem dveh držav, ki imata podobno miselnost, živita od turizma in si hodita v zelje tudi tam, kjer ni treba. Ko igrata na primer nogometno tekmo turški prvak Fenerbahče in grški Olympiacos, je tukaj izredno stanje, tekmo spremljajo dobesedno vsi. Grki so krivi za marsikaj dobrega, kar se je zgodilo v Turčiji, in obratno. Je pa res, da je trenutno Turčija v veliko boljšem finančnem položaju, in tudi to gre Grkom v nos. Včasih so Grki hodili v Turčijo nakupovat na njihove bazarje malo z dvignjenimi nosovi, zdaj pa tega ni več.

Pa hodijo Turki v Grčijo na počitnice, Grki pa v Turčijo?
Grki hodijo v Turčijo samo v Konstantinopoli, kot oni rečejo Carigradu. Ko me Grki vprašajo, kje delam, in če jim rečem, da v Turčiji, takoj vidim na njihovem obrazu kumaro namesto nosu, haha. Če pa rečem, da delam v Konstantinopoliju, kar zacvetijo. To mesto je še vedno vez z njihovo kulturo, tako da oni hodijo le v Konstantinopoli na počitnice, morda tudi v zahodno Turčijo. Treba je poudariti, da ima Turčija več rimske in grške zgodovine na svojih tleh kot Grčija in Italija skupaj. Za obiske Turkov v Grčiji pa se zaplete pri vizumu. Ko Turki enkrat dobijo vizum za Evropsko unijo, se jim nič več ne mudi nazaj ... Pred nekaj leti so Grki sicer sprostili vizume za nekatere otoke, kot so Rodos, Samos in Kos in nanje lahko Turki zdaj pridejo brez vizuma, kar se pozna tudi pri številu turških turistov.

Kako imate vi razdeljen čas med Rodosom in Turčijo?
Od januarja do maja sem v Turčiji, čez poletje sem na Rodosu, nato pa se znova vrnem v Turčijo.

Kako pa Turki gledajo na zdajšnje grške razmere, se jim morda celo privoščljivo smejejo in jim poskusijo speljati turiste? Po drugi strani ima sicer tudi Turčija kup svojih težav ...
Turki so bili zdaj zelo pozitivni, kar je vse presenetilo. Na Facebooku so se začele pojavljati fotografije turških turističnih delavcev, ki so objavljali grško in turško zastavo skupaj. Kot znak solidarnosti, v smislu "v tem smo skupaj". Odziv Turčije je vse presenetil, nekako so v nizkem startu, če bi bilo treba pomagati. Mene osebno to ni tako presenetilo, starejši Grki pa že dvomijo, ali je to kakšna zarota in kako bodo Turki prišli v Grčijo.

Pa Turki iskreno mislijo pomagati ali imajo figo v žepu?
Da, iskreno mislijo, čeprav imajo Grki vedno predsodek, da Turki mislijo kaj slabega o njih. Grki imajo včasih občutek, da je Grčija edina in edina tema v Turčiji. Ko v Grčiji rečeš kaj o Turčiji, je vse narobe, vsi jo kritizirajo, ko pa v Turčiji rečeš kaj za Grčijo, je vse super, sprašujejo, kako gre. Za Turčijo je Grčija le ena izmed sosed, z njo ima najmanj težav glede na to, s katerimi državami si na vzhodu deli mejo, tako da se niti nimajo kaj veliko časa z Grčijo ukvarjati.

Za konec še to: ste doživeli na lastni koži, da ko v grški gostilni naročite turško kavo, jo lahko čakate dve uri, in ko natakarja vprašate, kaj se dogaja, vam odgovori, da imajo le grško?
Da. Turško kavo sicer lahko naročite, natakar bo pokimal, a je nikoli ne boste dobili. Kavi sta sicer enaki, kavna usedlina se enako prime na zobe, gre le za ime, za princip.

Kakšen scenarij bi bil za vas kot turističnega delavca najboljši? Verjetno ta, da se Evropska unija in Grčija dogovorita za nov program pomoči in Grčija ostane v evrskem območju, saj bi uvedba nove drahme zagotovo še povečala negotovost in dvome turistov?
Z vidika turističnega delavca sem vesel, da se otočani obnašajo, kot se obnašajo – še bolj se trudijo poskrbeti za goste. Mediji imajo velik vpliv, a izkušnje od ust do ust krožijo še hitreje in še bolj pristno je vse skupaj. Številke se obračajo Grkom v plus. Kar se tiče dogovora EU-ja in Grčije – do tega dogovora bo prišlo na tak ali drugačen način, prej ali slej. V turizmu ni časa sedeti dve uri pred televizijo, piti kavo in debatirati, kaj se dogaja, saj turisti na recepciji že čakajo.

Nekaj pa bo vseeno treba rešiti. Dejstvo je, da Grčija denarja nima.
Ne, denarja ni, je pa res, da ni državnega denarja. Na otokih od državnega denarja niso tako odvisni, denar prinašajo turisti, tako da je turist včasih v Grčiji bil gral, v zadnjih dveh, treh letih je pa postal sveti gral.

Sezona je v polnem teku, zvečer dobiti parkirišče v mestu Rodos je nemogoče, prej bi človek lahko dvignil več denarja na bankomatu, haha.

Toliko časa so bili navajeni na poslovanje brez računov, da se to le počasi spreminja. Na bencinski črpalki je videti, da se račun tiska, a v roke ga ne dobiš, če ga ne zahtevaš. To jim pač ni pomembno.

Čedalje več Grkov govori: "Da, nekatere stvari bomo morali razčistiti in tudi pri sebi kaj spremeniti." Zavedajo se, da so ga v prejšnjih letih malo "pobiksali", in če se tega zavedajo in so pripravljeni nekaj spremeniti, je to že zelo veliko. Sicer pa na vse skupaj gledajo s smehom. "Bodite sproščeni, nič skrbeti, vse je v redu," kar naprej ponavljajo.

Sploh na otokih se nihče noče preveč zameriti ladjarjem, saj so otoki odvisni od pomorskega prometa. Na glas se o tem zato ne govori, se pa točno ve, kdo je bogat in kdo ne.

Turki so dolgo gledali Grke in jim ni bilo jasno, kaj počnejo pri 50 stopinjah Celzija na soncu in nekaj migajo, zakaj raje ne počivajo in pijejo čaj. Nato pa so Turki spoznali, da to "praskanje" pri 50 stopinjah prinaša denar, privablja ljudi. Tako so tudi v Turčiji začeli s turizmom, in to je šlo Grkom že v nos.

Na otokih od državnega denarja niso tako odvisni, denar prinašajo turisti, tako da je bil turist včasih v Grčiji gral, v zadnjih dveh, treh letih je pa postal sveti gral.