O tej ideji je na srečanju v Bonnu leta 1982 razpravljal tudi s takratno britansko premierko Margaret Thatcher. "Turki se niso dobro vključili v družbo, zato želim njihovo število v štirih letih prepoloviti. A tega ne morem javno povedati," razkrivajo dokumenti Kohlove besede. Te njegove izjave so bile označene kot tajne, a so po 30-letnem obdobju tajnosti postale javno dostopne.

Kohl je takrat "železni lady" dejal še: "Nemčija nima nikakršnih težav s Portugalci in Italijani, celo z Azijci iz jugovzhoda te celine, saj so se te skupnosti dobro vključile. Turki pa prihajajo iz povsem drugačne kulture in se v našo družbo niso vključili."

"Bum" delavcev z juga
Množično turško priseljevanje v Nemčijo se je začelo leta 1961, ko je bil med državama podpisan dogovor o vpoklicu delovne sile. "Gastarbajterji" so v Nemčiji prihajali tudi iz drugih držav, kot so Italija, Grčija, Portugalska, Tunizija in nekdanja Jugoslavija. Zahodna Nemčija je namreč za svoj "gospodarski čudež" potrebovala ogromno nove delovne sile.

Kohl, ki je Nemčijo vodil do leta 1998, bil pa je tudi dolgoletni vodja konservativnih krščanskih demokratov (CDU), je v svojih nastopih pogosto izrazil nestrinjanje s priseljevanjem, a kljub njegovemu nezadovoljstvu je število tujih delavcev v državi hitro naraščalo.

Trenutno živi v Nemčiji okoli tri milijone ljudi s turškimi koreninami, številni pa so po zamenjavi oblasti, ko so levosredinski socialni demokrati (SDP) leta 1998 premagali CDU in sprejeli nov imigracijski zakon, dobili tudi nemško državljanstvo.