"Evropska komisija globoko obžaluje, ker Hrvaška ni odgovorila na nujen poziv, kot tudi to, da se je hrvaška zakonodaja spremenila le nekaj dni pred vstopom v EU in je v nasprotju z zakonom EU-ja o evropskem pripornem nalogu, kar ni nepomembno vprašanje," je dejala tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva.

Hrvaška poteza pomeni, da se "nekaj kriminalcev, osumljenih za umor hrvaških izseljencev v drugi evropski državi med komunističnim režimom, lahko še naprej skriva za hrvaško mejo".

Andreeva je napovedala, da bo evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding o tem seznanila Evropsko komisijo in predlagala ukrepe v skladu s hrvaško pristopno pogodbo. Člen 39 določa ustrezne ukrepe, med drugim tudi zamrznitev evropskih sredstev za financiranje projektov na Hrvaškem. Redingova bo o tem seznanila tudi svet pravosodnih ministrov na oktobrskem srečanju.

Evropska komisarka je v pismu opozorila hrvaškega pravosodnega ministra Orsata Miljenića, da hrvaški zakon o evropskem pripornem nalogu ni v skladu z evropsko zakonodajo, ker omejuje izročitev hrvaških državljanov, osumljenih kaznivih dejanj le za obdobje po avgustu 2002, ko je Hrvaška sprejela zakon o sodelovanju s članicami EU-ja v kazenskih postopkih.

Na Hrvaškem so sporni zakon poimenovali "lex Perković", ker opozicija in mediji menijo, da naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev enega izmed nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića. Nemčija njegovo izročitev zahteva zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983.

Hrvaški premier Zoran Milanović je večkrat poskusil zmanjšati pomen spora z Evropsko komisijo, obenem pa je napovedal, da bo Zagreb o tej temi zahteval razpravo v Evropskem svetu. Milanović meni, da pravila niso enaka za vse države članice in da imajo omejitve lahko vse članice, ki so vstopile v EU do avgusta 2002, drugim pa to možnost odrekajo.
Spor pretresa vladno koaliciji
Večernji list poroča, da Hrvaški grozi izguba 250 milijonov evrov evropskih sredstev in da spor pretresa tudi vladno koalicijo.

Podpredsednica vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić (HNS) je prejšnji teden večkrat izrazila pričakovanje, da bo Zagreb kmalu našel rešitev za delovanje znotraj evropskega pravnega reda, tudi ko gre za uveljavitev evropskega pripornega naloga.