Prejšnji teden je hrvaška vlada napovedala, da se bo osrednje proslave ob polnopravnem članstvu Hrvaške v Evropski uniji, ki bo v Zagrebu potekala 30. junija, udeležilo več kot 120 visokih gostov iz tujine, med njimi tudi Merklova. A iz Berlina je zdaj prišel 'hladen tuš', saj so sporočili, da kanclerke ne bo zaradi pomanjkanja časa in drugih obveznosti.

Drugih pojasnil nepričakovane odpovedi obiska pri nemški vladi niso navedli. Odpoved je že potrdila tudi hrvaška vlada. Namesto kanclerke bo Nemčijo v Zagrebu predstavljal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Michael Link.

Hrvaški mediji so dejali, da gre za "šok iz Berlina" in "klofuto Hrvaški". Ob tem ugibajo, da je Merklova obisk odpovedala zaradi "primera Perković".

Nova tiralica
V Nemčiji namreč pričakujejo, da bo Hrvaška po 1. juliju na podlagi evropskega naloga za prijetje izročila nekdanjega pripadnika jugoslovanske obveščevalne službe Udbe Josipa Perkovića, ki je osumljen sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca in nekdanjega direktorja podjetja Ina-Marketing Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983.

Danes je nemška policija znova objavila tiralico za Perkovićem in zvišala denarno nagrado za informacije o njem s 5.000 na 12.000 evrov. Prva tiralica je bila objavljena leta 2009.

Glede na spremembe zakona o sodelovanju v kazenskih postopkih z državami EU-ja, ki jih je prejšnji teden predlagala hrvaška levosredinska vlada, bi se omejilo izročanje hrvaških državljanov za kazniva dejanja, in sicer samo za kazniva dejanja, ki so bila storjena po 7. avgustu 2002, ko je bil uveljavljen okvir evropskega naloga za prijetje.

Predlog vlade je razburil duhove na Hrvaškem in opozicijski HDZ meni, da vlada poskuša zaščititi Perkovića. Sabor je odločitev o spremembah zakona prestavil na petek. Premier Zoran Milanović je večkrat zanikal, da bi zakon prilagajali samo enemu človeku. Pojasnil je, da so se za omejitev odločili zaradi hrvaških veteranov.

Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da 1. julija pričakujejo približno 80 zahtev za izročitev hrvaških državljanov na podlagi evropskega naloga za prijetje. Bruselj, s katerim se Zagreb ni posvetoval, je sporočil, da je prepozno za kakršne koli spremembe okvira evropskega naloga za prijetje, potem ko Hrvaška med pogajanji o poglavju pravosodja ni predlagala nobenih omejitev.

Milanović je na današnji seji vlade potrdil, da bo njegov SDP predlagal dopolnitev ustave, s katero bi ukinili zastaranje postopkov proti storilcem politično motiviranih umorov in likvidacije v času SFRJ-a, kot so to že storili za kazniva dejanja vojnega dobičkarstva v času privatizacije. Potrdil je, da bo sporne primere obravnavalo hrvaško pravosodje.

Od udbaša do sodelavca Tuđmana
Po osamosvojitvi Hrvaške je bil Perković visoki uradnik hrvaške obveščevalne službe in tesen sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in pokojnega hrvaškega obrambnega ministra Gojka Šušaka. Njegov sin Saša Perković je svetovalec za nacionalno varnost hrvaškega predsednika Iva Josipovića.

Hrvaško državno tožilstvo je konec 90. let prejšnjega stoletja zavrnilo dve kazenski ovadbi proti Josipu Perkoviću zaradi umora v Nemčiji, primer pa je zastaral leta 1998. Kot so še povedali, so leta 2005 poslali nemškim kolegom celotno dokumentacijo o Perkoviću.

Medtem je nemško sodišče leta 2008 nekdanjega hrvaškega izseljenca Krunoslava Pratesa obsodilo na dosmrtni zapor zaradi sodelovanja pri umoru Đurekovića. Prates pa je na sojenju govoril o svojem sodelovanju s Perkovićem.