Osrednjo pozornost na srečanju so namenili Iraku, precej pa so govorili tudi o razmerah na drugih kriznih žariščih po svetu in o liberalizaciji svetovne trgovine.

Letošnji forum so za predstavitev svojih stališč in idej znova izkoristili Američani, medtem ko so bili Evropejci bolj diskretni, številnih pa tja sploh ni bilo. Med sobotnim govorom ameriškega podpredsednika Cheneyja, enim od vrhuncev foruma, v dvorani ni bilo nobenega pomembnejšega evropskega politika.

Cheney je sicer Evropo pozval k skupnemu boju za izkoreninjenje terorizma. Ob tem je še dejal, da je treba demokracijo uvesti po vsem azijskem Srednjem vzhodu, in dodal, da morajo ZDA in Evropa skupaj pritisniti na iransko vlado, naj spoštuje voljo ljudstva.

Generalni sekretar ZN-a Kofi Annan pa je v petek poudaril, da mednarodna skupnost ob vsej pozornosti, ki jo namenja iraški krizi in boju proti mednarodnemu terorizmu, ne bi smela pozabiti na vprašanja o svetovnem razvoju.

Gospodarskega dela so se udeležili vodilni možje 220 od 500 največjih podjetij na svetu, ki so govorili predvsem o tečaju dolarja, možnostih vlaganja na Kitajskem in liberalizaciji svetovne trgovine.

Tudi letošnji forum ni minil brez protestov. Ker protestnikov niso spustili v Davos, so se zbirali v drugih švicarskih mestih. V soboto zvečer je policija na železniški postaji v Zürichu po pretepu med dvema skupinama protestnikov prijela osem oseb.