Med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, razen seveda Srbije, samo še BiH ni priznal neodvisnosti, ki jo je Kosovo enostransko razglasilo sredi februarja. Makedonija je postala 50. država, ki je priznala neodvisno Kosovo. Kosovski premier Hashim Thaci je pozdravil odločitev Črne gore in Makedonija, da priznata neodvisnost Kosova, medtem ko je srbski predsednik Boris Tadić priznanji označil za "napačni in v nasprotju z mednarodnim pravom."

"V imenu Kosova se zahvaljujem in pozdravljam odločitev vlad dveh sosednjih držav, Črne gore in Makedonije, da priznata Kosovo," je dejal Thaci, ki je tudi ocenil, da bo njuna odločitev "okrepila mir, stabilnost in regijsko sodelovanje."

"Vlada Črne gore, države, s katero želimo najboljših odnosov, je s tem korakom postavila pod vprašaj suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Nastala je velika škoda, tako za državljane Srbije kot Črne gore, ki imajo toliko skupnega," pa je razočaran dejal srbski predsednik Tadić.

V izjavi za javnost so v Skopju zapisali, da so se za priznanje odločili na podlagi temeljite politične ocene. "Upamo, da nas bodo v Beogradu razumeli," je dejal makedonski zunanji minister Antonio Milošoski. Makedonska vlada je odločitev sprejela po sprejetju resolucije v parlamentu, kjer so se albanske stranke odločno zavzemale za priznanje Kosova in pritiskale na vlado za čimprejšnjo odločitev o tem.

Verjetno je za pričakovati, da se bo Beograd na makedonsko priznanje najmlajše evropske države odzval z zavrnitvijo gostoljubja makedonskemu veleposlaniku, kot je bil to primer pri črnogorskem priznanju. Vlada v Podgorici je priznala Kosovo po hitrem postopku, potem ko je parlament že 3. oktobra sprejel resolucijo o pospešitvi procesa vključevanja Črne gore v evropske in evroatlantske strukture, kar je bil tudi temelj za priznanje Kosova.

ZDA že gledajo novim priznanjem naproti
Z nasmeškom na obrazu so črnogorsko in makedonsko priznanje Kosova sprejeli v ZDA in ameriško zunanje ministrstvo je izrazilo veselje nad novimi priznanji v prihodnjih mesecih. Do zdaj niti v Prištini niti v Washingtonu niso bili zadovoljni s številom držav, ki so priznale neodvisnost zdaj že nekdanje srbske pokrajine, saj so upali, da bo priznanj več.

Rusija: Šlo je za izsiljevanje
Pri črnogorskem in makedonskem priznanju Kosova je v ozadju šlo za za politično mešetarjenje, je jasno povedal ruski veleposlanik v Srbiji, Aleksandr Konuzin. "Določene države so ju izsiljevale in grozile z ovirami pri evropskih integracijah," je dejal. To je septembra priznal tudi črnogorski premier Milo Djukanović, ko je dejal, da partnerji iz evropske in evroatlantske skupnosti pričakujejo, da bo Črna gora sledila glavnim smernicam njihove zunanje politike, če hoče biti del teh skupnosti.

Türk: Gre za svetovalno mnenje
Predsednik Slovenije Danilo Türk je dejal, da je mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu o skladnosti razglasitve neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom svetovalno in da od tega mnenja "ni treba pričakovati ničesar odločilnega" za prihodnost Kosova. "Generalna skupščina Združeni narodov je ICJ zaprosila za t. i. svetovalno mnenje. Gre za mnenje pravnega foruma ZN-a, ki bo preučil pravni vidik vprašanja Kosova."

Generalna skupščina je v sredo s 77 glasovi za, šestim proti in 74 vzdržanimi potrdila resolucijo, ki ICJ nalaga, da poda svetovalno mnenje o skladnosti razglasitve neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravo. Večina članic EU-ja, med njimi tudi Slovenija, se je pri glasovanju vzdržala.

G. V./K. T.