Čeprav je po prihodu Baracka Obame v Belo hišo mogoče zaznati rahlo otoplitev v odnosih med Kubo in ZDA in čeprav je Obama prejšnji teden zagotovil, da ZDA nikakor ne bodo napadle Kube, so kubanski vojaški poveljniki prepričani, da obstaja realna nevarnost napada in da se mora Kuba nanj pripraviti.

Vojaške vaje, ki so jih poimenovali "Bastion 2009", naj bi pripadnike vojske pripravile tudi na morebitne družbene nemire, ki bi jih lahko ZDA spodbujale v času gospodarske krize že pred invazijo na otok, ki je od Floride oddaljen le 145 kilometrov. Vaje naj bi trajale do sobote, v njih pa sodeluje 100.000 vojakov in rezervistov. Kubanske oblasti vztrajajo, da so vojaške vaje nujno potrebne, saj "trenutne politične razmere zaznamujejo zaostritev v odnosih med Kubo in imperijem".

Televizija pokazala posnetke vaj
Kubanska državna televizija je v četrtkovih večernih poročilih predvajala podobe tankov, ki streljajo iz svojih topov, medtem ko se premikajo po državi, zamaskirane vojake, kako kopljejo jame in streljajo s puškami, napadajo helikopterje in vojaška letala, ter reševalne ekipe, kako rešujejo ranjene vojake in civiliste.

Tuji mediji poročajo, da za zdaj še ni znano, ali so bili ti posnetki aktualni ali pa so le prikazali slike, ki so jih posneli že pred časom, so pa prebivalci Havane poročali, da so opazili tanke in protiletalsko orožje, ki so na tovornjakih potovali po obrobju prestolnice, potem pa so jih odpeljali na neznano lokacijo.

Raul: Boj, dokler sovražnik ne bo premagan
Večerna poročila so predvajala tudi posnetke kubanskega predsednika Raula Castra, ki je Kubance pozval k boju, dokler ne bodo premagali sovražnika. "Naš cilj je, da se nikoli ne predamo in da se nikoli ne prenehamo bojevati," je povedal Raul, ki je na čelu kubanske države od februarja leta 2008. "Boj in samo boj, dokler popolnoma ne izčrpamo sovražnika in ga premagamo," je dejal Castro, ki je, preden je prevzel oblast od svojega brata Fidela, opravljal prav funkcijo obrambnega ministra.

Politika ZDA do Kube omiljena, a embargo ostaja
Novi ameriški predsednik Barack Obama je rahlo razrahljal 47-letno zaporo, ki so jo ZDA uvedle proti Kubi, začel pa je tudi pogajanja z administracijo predsednika Castra o kubanskih priseljencih v ZDA, o njihovi pomoči družinam na Kubi in o poštnih storitvah. Obama je napovedal, da morata državi rešiti tudi vprašanja političnih ujetnikov in da morajo na Kubi začeti spoštovati človekove pravice.

Raul Castro je ob tem dejal, da je Kuba odprta za boljše odnose med državama, a da se ne bo nikakor enostransko prilagajala ZDA. Kubanske oblasti Obami očitajo tudi, da kljub nekaterim izboljšavam in upanju, ki ga je prinesla njegova izvolitev, zapora Kube še vedno obstaja in da ZDA Kube še vedno niso odstranile s seznama terorističnih držav.

1962: Konec diplomatskih vezi med državama
Odnosi med ZDA in Kubo so se zaostrili leta 1960 zaradi nacionalizacije tovarn sladkorja in posesti v ameriški lasti, potem ko je leta 1959 na oblast prišel Fidel Castro in se je začel dolg in zapleten proces družbenih in gospodarskih reform (agrarna reforma, šolska reforma, podržavljenje tovarn in zemlje, obsežen razvoj izobraževanja in socialnega skrbstva). Washington je diplomatske odnose s Kubo zaostril leta 1961, 7. februarja 1962 pa so ZDA uvedle popolno trgovinsko, gospodarsko in finančno zaporo in pretrgale vse diplomatske stike s Kubo.