Da so sunitski skrajneži pregnani iz Kobaneja, je sporočil sirski proopozicijski Observatorij za človekove pravice, česar pa kurdski borci še niso potrdili. Mesto naj bi iz rok Islamske države osvobodili po močnem bombardiranju, ki ga na položaje skrajnežev izvajajo koalicijska letala pod vodstvom ameriških sil.

V Pentagonu so se previdno odzvali na poročila o kurdskem nadzoru nad Kobanejem in niso želeli razglasiti konca spopadov. "Bitka se nadaljuje. Trenutno imajo prijateljske sile pobudo," je dejal tiskovni predstavnik Pentagona Steve Warren. V petek je ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da kurdske sile nadzirajo 70 odstotkov Kobaneja.

Simbolični in strateški udarec
Izguba kurdskega mesta Kobane bi pomenila ključen simboličen udarec Islamski državi, ki je od začetka ofenzive na to mesto 16. septembra lani izgubila več kot tisoč svojih borcev. V določenem trenutku je kazalo, da bo mesto, ki leži ob meji s Turčijo, padlo v njene roke.

Skrajneži so imeli namreč zaradi predhodnega zavzetja vojaških oporišč v Siriji in Iraku nad kurdskimi silami občutno premoč v orožju. Kurdom je uspelo Islamsko državo s pomočjo letalskih napadov koalicije pod vodstvom ZDA in pešmerg iz Iraka potisniti nazaj.

V spopadih za Kobane je bilo po navedbah sirskega observatorija ubitih najmanj 1.600 ljudi. Civilistom se je zaradi množične evakuacije, večinoma v bližnjo Turčijo, večinoma uspelo rešiti.

Po mnenju analitikov je poraz v Kobaneju Islamski državi zadal tako simbolični kot strateški udarec. Džihadisti so želeli s prevzemom Kobaneja utrditi nadzor nad obširnim območjem ob sirsko-turški meji. Današnji poraz bi lahko zavrl ekspanzionistična prizadevanja Islamske države, ki nadzoruje precejšen del ozemlja v Iraku in Siriji.