Pogajanja se bodo začela brez odlašanja, konkretnega datuma pa na Dunaju vodja konservativne ljudske stranke ni navedel. 31-letni Kurz je že prejšnji teden začel preliminarne pogovore o oblikovanju koalicije. V petek mu je na krajši slovesnosti v Hofburgu mandat za sestavo nove vlade podelil predsednik Alexander Van der Bellen, potem ko so bili v četrtek objavljeni dokončni uradni izidi volitev.

Socialdemokrati se umikajo v opozicijo
ÖVP je podprlo 31,5 odstotka Avstrijcev, socialdemokrati (SPÖ) dozdajšnjega kanclerja Christiana Kerna so dobili 26,9 odstotka glasov, svobodnjaki (FPÖ) pa 26 odstotkov. V parlament sta se uvrstili še stranki Neos in Lista Pilz s 5,3 odstotka in 4,4 odstotka glasov podpore.

Skrajno desna svobodnjaška stranka, ki jo vodi Heinz-Christian Strache, je kot pogoj za vstop v koalicijo postavila notranje ministrstvo. Zdaj si FPÖ utira pot v vlado, potem ko je bil dolga leta v opoziciji. Strache koalicije s Kurzem, ki mu je v kampanji očital krajo političnih prepričanj, ni izključeval, ni pa zanj samoumevna. Socialdemokrati, ki so bili dozdajšnji partnerji ljudske stranke, so že pred tem sporočili, da se umikajo v opozicijo.

Stranki se vsebinsko ponekod povezujeta, na nekaterih točkah pa stojita tudi narazen, je dejal Kurz. A kot je dodal, je v pogovoru s Strachejem dobil vtis, da imajo močno voljo za skupna prizadevanja za spremembe. Znova pa je poudaril, da mora imeti njegova vlada nedvomno proevropsko usmeritev. Prisotna mora biti volja za aktivno sooblikovanje Evropske unije. Izrazil je upanje, da bo vodja FPÖ-ja vabilo na pogovore sprejel in da se bodo ti lahko hitro začeli. "Avstrija si zasluži hitro oblikovanje vlade," je povedal. Spomnil je, da koalicijska pogajanja v povprečju trajajo 60 dni, in obljubil, da s pogovori ne bo odlašal. Po njegovih besedah bi morala Avstrija do božica dobiti stabilno vlado.

Desetletja prevladovala koalicija ÖVP-ja in SPÖ-ja
Kurz je vodenje ljudske stranke prevzel maja in napovedal prevetritev politične scene, na kateri je desetletja prevladovala koalicija ljudske stranke s socialdemokrati. Ravno prekinitev te koalicije pred meseci je botrovala predčasnim volitvam, sicer bi morali Avstrijci na volitve prihodnje leto.

V svojem programu Kurz zastopa stališča konservativcev, kot je znižanje davkov za podjetja in nasprotovanje pravici istospolnih partnerjev do poroke, vendar je na drugi strani svojo priljubljenost zgradil prav na točki, na kateri ne zastopa stališča svoje stranke – migrantski tematiki. Strachejevi svobodnjaki glede problematike priseljevanja uporabljajo še najostrejšo retoriko. V svojem programu si prizadevajo določene sektorje zapreti za delavce, ki niso iz Evropske unije, omejiti število tujih učencev v razredih in spodbuditi deportacije tujih obsojencev v njihove domače dežele.

Svobodnjaki so že bili v vladi, in sicer leta 2000, ko je stranko vodil Jörg Haider. Zaradi sodelovanja svobodnjakov v vladi je EU proti Avstriji tedaj uvedel sankcije. Tokrat takšen protest zaradi vstopa FPÖ-ja v vlado ni verjeten, po eni strani zato, ker je stranka nekoliko omilila svoja stališča, in predvsem zato, ker so po vsej Evropi nastale številne podobne populistične stranke.