Takšna je zgodba tragičnega leta MH370, ki ostaja ena največjih letalskih skrivnosti. Zgodovinske knjige nesreč namreč poročajo le še o enem podobnem primeru, da je letalo z več kot sto potniki na krovu izginilo brez sledu. To se je zgodilo leta 1962, ko je turbopropelersko letalo ameriške družbe Flying Tiger Line, ki ga je imela v najemu ameriška vojska, izginilo na poti iz Guama na Filipine. Našli ga niso nikoli, prav tako ne trupel 107 potnikov.

Izginilo z radarjev
Osmega marca leta 2014 je bil let družbe Malaysia Airlines MH370 iz Kuala Lumpurja v Peking le eden v množici predvidenih poletov tistega dne. Boeing 777-200ER je z letališča v malezijski prestolnici vzletel točno, ob 12.41 po tamkajšnjem času, in uro pozneje letel po predvideni poti nad Južnim kitajskim morjem. Zračni kontrolorji v Maleziji so posadko obvestili, naj se javi kontrolorjem v Hošiminhu, saj so nadaljevali pot v vietnamskem zračnem prostoru. Pilot in kopilot sta potrdila obvestilo in se zahvalila kontrolorjem v Kuala Lumpurju z rutinskim odgovorom: "Good night, Malaysian Three-Seven-Zero." (Lahko noč, letalo Malaysia Airways 370). Nekaj minut pozneje je letalo izginilo z radarja ... klobčič skrivnosti, ugibanj, domnev in obupa pa se je začel zapletati.

Po nekaj dneh so malezijske oblasti sporočile, da je vojaški radar zaznal letalo nad Malajskim polotokom in nato Malajsko ožino, preden je izginilo z dosega radarja, in kot se zdi, z obličja zemlje. Sledili so dnevi nasprotujočih si podatkov, svojci žrtev pa so obupano zahtevali vsaj kakšno informacijo o svojih najbližjih. Sledil je nov preobrat - območje iskanja se je prestavilo popolnoma drugam, ob zahodno obalo Avstralije, saj je analiza satelitskih podatkov pokazala, da se je letalo obrnilo ostro proti jugu in letelo še okoli sedem ur, preden je padlo v Indijski ocean.

"Ne pričakujem, le upam ..."
To je še vedno uradna razlaga. Tako še danes potapljači, marinci in reševalci preiskujejo 60.000 kvadratnih kilometrov veliko območje v nadvse negostoljubnem južnem Indijskem oceanu in skušajo opaziti vsaj kakšen ostanek letala v prostrani, nevarni, neskončni vodi. Za zdaj brez uspeha, a vodja reševanja, Avstralec Martin Dolan, ostaja optimist: "Ali vsako jutro pričakujem, da bomo tisti dan našli letalo? Ne, tega ne pričakujem, le upam ... Mislim, da bomo do maja našli letalo na območju, ki ga preiskujemo. Po mesecih razočaranja in obupa postajam namreč večji optimist, saj vsak dan prečešemo nekaj metrov morskega dna več."

Do območja iskanja šest dni plovbe
Iskalna akcija MH370 ima epske razsežnosti, je največja tovrstna akcija v zgodovini človeštva. Sprva so območje iskanja zožili, a kljub temu ostaja ogromno, nato pa so posebne ekipe izdelale zemljevid morskega dna. Oktobra lani so prve ladje le izplule in se podale na "misijo
nemogoče". Od takrat je 140 ljudi, ki so razdeljeni na štirih ladjah, vsak dan na morju. Ena misija traja 42 dni, saj že pot iz najbližjega pristanišča v Avstraliji, Fremantla, do območja iskanja, oddaljenega več kot 2.000 kilometrov od kopnega, traja šest dni. 24 ur na dan, sedem dni na teden s hitrostjo človeške hoje 900-kilogramski sonar preiskuje morsko dno.

Relief morskega dna na preiskovanem območju.

Dokazov, da je letalo sploh tam, ni.

Uporabljajo najsodobnejše sonarje, podvodne robote in drugo opremo, s katero so do zdaj prečesali 40 odstotkov "prednostnega območja". A težava ni le v tem, da iskanje poteka na enem najodročnejših krajev na Zemlji (neki pilot je izjavil: "Če bi želel, da me nikoli nihče ne najde, bi strmoglavil točno na to območje."), poleg tega je oceansko dno zelo razgibano, ponekod je globoko tudi šest kilometrov. Valovi so lahko visoki tudi 14 metrov, vremenske razmere pa so pogosto nemogoče.

Običajne delovne razmere reševalne ekipe.

Kaj se bo zgodilo, če letala do maja ne najdejo?
Avstralska in malezijska vlada sta za podvodno iskanje vsaka namenili 60 milijonov dolarjev, vlada v Canberri je do zdaj za celotno iskalno akcijo namenila že več kot 90 milijonov. "Mnogi člani ekipe so prostovoljci, ki preprosto ne želijo sprejeti, da se letalo nikoli ne najde," je dodal Dolan. Že zdaj je to najdražja iskalno-reševalna akcija v zgodovini. Primerjali bi jo lahko le z iskanjem ponesrečenega letala Air Francea, ki je leta 2009 na poti iz Pariza v Rio de Janeiro padlo v Atlantski ocean. Takrat so razbitine v morju opazili v tednu dni, a trajalo je skoraj dve leti, da so črne skrinjice potegnili z dna, globokega okoli štiri kilometre.

Kaj se bo zgodilo, če tudi do maja malezijskega letala ne bodo našli? "To je vprašanja za vlade vključenih držav, ne za nas, reševalce," je dejal Dolan in dodal: "Upam, da o tem ne bo treba razmišljati. Precej prepričan sem, da ga bomo do takrat našli." V reševanje je poleg Avstralije in Malezije vključena tudi Kitajska, saj je bilo največ potnikov na letalu njenih državljanov.

Teorije, ki stojijo za izginotjem
Dejstvo, da se v letu dni reševalci niso dokopali niti do enega materialnega dokaza, kaj se je zgodilo z letom MH370, je podžgalo kup teorij zarot, bolj ali manj verjetnih, pa tudi ugibanj in razgretih spletnih razprav. Te se gibajo od res skrajnih, kot je ugrabitev vesoljcev, domneve, da je šlo pri letih MH370 in MH17, ki je bilo sestreljeno nad ukrajinskim ozemljem, v resnici za isto letalo, do tistih racionalnejših, kot je ta, da letalo res leži na dnu južnega Indijskega oceana, a ne nujno na območju, na katerem ga iščejo zdaj.

Je obrnilo proti severu in šlo v Kazahstan?
Če kaj, pa se vsi strinjajo, da nekateri koščki sestavljanke še vedno manjkajo. Strokovnjaki izdajajo knjige, režiserji snemajo dokumentarne oddaje, običajni ljudje ugibajo, prostovoljni raziskovalci domnevajo, vsi pa se verjetno strinjamo, da gre za res neverjeten primer. Nekdanji pilot in letalski strokovnjak Jeff Wise na podlagi dostopnih podatkov meni, da se letalo ni obrnilo proti jugu, ampakl proti severu in letelo nad državnimi mejami, da bi se izognilo radarjem, ter pristalo v Kazahstanu. V tem primeru bi šlo za zaroto, vodeno iz Rusije. Wise trdi, da je nekdo na krovu letala zmedel satelitske podatke, da bi prikazali, da letalo leti proti jugu. Poudaril je, da so vsi pripomočki za takšno potezo v kabini in da so bili na krovu trije Rusi - a tudi sam priznava, da nima razlage in motiva za to, zakaj bi želela Rusija ukrasti malezijsko letalo.

Je v oceanu, a nekje drugje?
Z Wisom se ne strinja skupina preiskovalcev, združena pod imenom Independent Group (IG), ki je njegove trditve zavrnila kot "smeti". IG, ki ima med poznavalci dober sloves in uživa zaupanje, vztraja, da je letalo res padlo v Indijski ocean, a ne nujno na zdaj preiskovano območje. Zakaj je letalo tako zelo zašlo s smeri, pa je seveda novo odprto vprašanje. Je bilo ugrabljeno? Je šlo za tehnično napako ali napako pilota? Nekateri tudi trdijo, da je letalo letelo mimo pilotovega domačega otoka Penang, nato pa večkrat prečkalo malezijski in tajski zračni prostor, da bi zmedlo kontrolorje.

Je bilo sestreljeno - a kdo ga je?
Spet tretja teorija, objavljena v prvi knjigi, ki je izšla po nesreči, "Flight MH370 The Mystery", pravi, da je bil malezijski boeing po nesreči zadet in sestreljen. Londonski raziskovalec Nigel Cawthorne meni, da bilo lahko bilo letalo zadeto med skupnimi vojaškimi vajami ameriške in tajske vojske, ki so v tistem času potekale v Južnem kitajskem morju. To ne bi bil prvi takšen primer - Sovjetska zveza je leta 1983 sestrelila južnokorejsko letalo, pet let pozneje pa ameriška vojska iransko.

Možnosti je ogromno
Nekdanji vodja francoske letalske družbe Proteus Airlines, Mac Dugain, pa meni, da je letalo sestrelila ameriška mornarica, ki se je zbala, da bi se lahko ponovil 11. september in da je šlo za napad na njihovo pomorsko oporišče na oddaljenem otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu. Oprl se je na trditve prebivalcev Maldivov, ki so trdili, da so videli letalo leteti proti tem otoku, a njihove besede so mnogi izpodbijali.

Predvsem v ZDA je razširjena tudi teorija, da je letalo odletelo v Pakistan, na območje pod nadzorom talibanov, ki bodo letalo napolnili z orožjem za množično uničenje in z njim napadli Izrael.

Nekateri pa verjamejo, da je šlo pri nesrečah MH370 in MH17 - oba sta bila del flote Malaysian Airlinesa, pravzaprav za isto letalo. Na podlagi fotografij s prizorišča sestreljenega MH17 na vzhodu Ukrajine so nekateri namreč sklepali, da so bili to v resnici ostanki MH370. A kje bi se pol leta skrival MH370, preden so ga rahlo spremenili v MH17, kje je MH17 in kaj se je zgodilo s potniki? Ni jasno.

Kakor koli, vsa ta ugibanja prav malo pomagajo svojcem izginulih, ki jih je Malezija konec januarja razglasila za "domnevno mrtve". "S težkim srcem in z najglobljo žalostjo uradno razglašamo polet MH370 družbe Malaysia Airlines za nesrečo. Vseh 239 potnikov in članov posadke je domnevno umrlo," je dejal generalni direktor malezijske civilne letalske uprave Azharudin Abdul Rahman. Ta odločitev je odprla vsaj vrata za izplačilo odškodnin sorodnikom žrtev.

"Vem, da se bo moj mož vrnil"
Medtem ko ekipe preiskujejo oceansko dno in se na spletu pojavljajo ugibanja v slogu, "kaj če", se med svojci izginulih odvija prava človeška drama. Mnogi ne verjamejo nobeni izmed teorij izginotja, saj menijo, da so njihovi najdražji še živi, zato jim pišejo pisma, se z njimi pogovarjajo in si nočejo priznati, da jih nikoli več ne bodo videli. "Vse od prvega dne sem prepričana, da je moj mož v redu in da se bo vrnil. Dokazov, da je letalo strmoglavilo, ni. Otroci mislijo, da je na službenem potovanju," vztraja Kitajka Čeng Liping, ena izmed številnih, ki so vseh 365 preteklih dni preživeli v agoniji. Med njimi sta dve tretjini Kitajcev.

Ob prvi obletnici solz in obupa skoraj ni več, umaknile so se jezi in malodušju. Svojci pravijo, da saj so leto dni preživeli v "statusu quo" - in vedno, za vsak primer, s telefonom ob sebi. Večina kitajskih sorodnikov meni, da je letalo pristalo v kakšnem vojaškem oporišču in da se bodo po uspešno končanih pogajanjih njihovi najdražji vrnili domov.

"Dajte nam vsaj en zaključek"
Razglasitev za "domnevno mrtve" sorodnikom ni prinesla miru, prav nasprotno, mnoge je prevzela jeza. Malezijski vladi očitajo prikrivanje informacij in nezadostno prizadevanje, da bi našli potnike in razrešili skrivnost. Pred malezijskim veleposlaništvom v Pekingu občasno potekajo protesti, na katerih udeleženci v rokah držijo fotografije in sporočila za sorodnike. "Ne želimo odškodnine, še več, menimo, da sploh še ni nastopil čas za pogovore o odškodninah. Sprejeli bomo vsako ugotovitev, naj bo to nesreča ali sestrelitev. A nimamo nikakršnih informacij, nikakršnih. Ne vemo ničesar. To se nam zdi nesprejemljivo," je dejal Jack Song, brat ene izmed potnic.

Tako ugibanja ostajajo, iskanje pa se nadaljuje.