S sporazumom o omejevanju strateškega orožja, tako imenovanem START 3, z Združenimi državami Amerike Rusija krepi svoje odnose z Zahodom. Močno se je približalo za ruske oblasti tako želeno članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji, čeprav mnoge skrbi nekonkurenčnost ruskega gospodarstva, ki se bo z omenjenim članstvom samo še bolj razgalila.

Z zamenjavo oblasti v Ukrajini je med Moskvo in Kijevom zavel nov veter in Evropska unija, čeprav upravičeno nezaupljiva, si je vendarle lahko nekoliko oddahnila glede tranzita ruskih energentov na evropska tržišča. Samopodobo Rusije pa je po tem, ko je že dobila priložnost organizirati Olimpijske igre v Sočiju leta 2014, izboljšala še možnost organizacije svetovnega nogometnega prvenstva štiri leta pozneje.

Rusija s preizkušnjami ni najbolje opravila
Drgače je na notranjepolitičnem prizorišču. Leto je Rusijo postavilo pred številne preizkušnje in težko bi rekli, da se je prav z vsemi spoprijela uspešno. Kljub ocenam, ki so jih oblasti dale same sebi, namreč, da se je Rusija učinkovito spopadla s katastrofo letošnjega poletja, ki je osrednjo Rusijo zavila v plamene gozdnih in dim šotnih požarov, se državljani te učinkovitosti ne spominjajo s preveliko naklonjenostjo. Predvsem pogorelci, ki jim država ali noče izplačati obljubljene denarne pomoči ali pa jim je na hitro postavila nove hiše, manjše in pogosto še manj kakovostne in primerne za življenje, kot so bile stare.

Neučinkovitost nadzora nad gozdnim bogastvom in posledice dima so v Moskvi zamajale položaj župana Jurija Lužkova. Njegova zamenjava jeseni pa je postala verjetno najizrazitejši dogodek na političnem prizorišču. Odšel je človek, ki je skoraj dve desetletji upravljal največje rusko mesto – nato pa, kot je rekel predsednik Dmitrij Medvedjev, izgubil zaupanje, ker se je v mestu preveč razpasla korupcija, župan pa je skrbel predvsem za svoje posle in promocijo. Ker to ni bila skrivnost že vsaj deset let, so se opazovalci seveda takoj vprašali, zakaj je do izgube zaupanja trajalo tako dolgo, in takoj v ozadju zaslutili krhanje enotnosti vladajočega tandema.

"Politično življenje v Rusiji doživlja stagnacijo"
A premier Vladimir Putin, ki mu raziskave javnega mnenja, pa tudi na strani WikiLeaks razkrite ameriške depeše priznavajo primat v ruski politiki, odstavitvi Lužkova ni nasprotoval. Kljub demonstraciji enotnosti pa so se govorice o razpokah v duumviratu samo še krepile. "Ni skrivnost, da politično življenje v Rusiji doživlja stagnacijo, kar je enako smrtonosno tako za vladajočo stranko kot za opozicijo. Če zadnja nima niti najmanjše možnosti za zmago na volitvah, degradira. Enako se zgodi z vladajočo stranko, če se nikoli ne znajde v položaju, da bo morda poražena," je ocenil predsednik.

Premier v to ni tako prepričan, a poznavalci pravijo, da gre samo za različne pristope k isti stvari, kar se je med drugim pokazalo tudi v odnosu do padlega oligarha Hodorkovskega. "Tat mora sedeti v zaporu. Sodišče ga je obsodilo zaradi goljufij in utajevanja davkov. Šlo je za milijarde rubljev. Če pogledamo na prakso drugih držav, je za podobno dejanje ameriško sodišče Bernarda Madoffa obsodilo na 150 let zapora. Razmere v Rusiji so zato videti veliko bolj liberalne," je dejal premier Putin. Predsednik pa meni, da noben državni uradnik, niti predsednik države, ne more komentirati primera, preden se o njem izreče sodišče. A, kot je dejala odvetnica Hodorkovskega Karina Moskalenko, se za Hodorkovskega ni izrekel nihče, bil je samo glas proti in eden vzdržan.

Leto 2011 za Rusijo ne bo najlažje
Ob povedanem pa se je leto izteklo v za Rusijo še enem grenkem spoznanju. Mit o tolerantnosti večnacionalne Rusije se je izkazal za zgolj mit. Umor nogometnega navijača Spartaka Jegorja Sveridova je sprožil demonstracije in pogrome, kot jih Moskva še ni videla. Ne zavzemanje za ustavne pravice, za svobodo govora, proti nasilju nad novinarji, za ohranitev narave – recimo gozda v Himkah, ki se bo kljub vsemu moral umakniti avtocesti – ni na ulice pripeljalo toliko ljudi kot sovraštvo do priseljencev s Kavkaza in Srednje Azije.

Kakšno bo torej za Rusijo leto 2011? Napovedovanje je nehvaležno opravilo, lahko pa domnevamo, da se bodo notranjepolitični premiki nadaljevali, svoje zadnje besede pa še ni povedala niti gospodarska kriza. Oblasti sicer ne povsem prepričljivo govorijo o ruskem izhodu iz gospodarske krize. Gospodarstvo pa ne glede na modernizacijska prizadevanja Kremlja ostaja povsem naslonjeno na energente in druge surovine.