Ladja s prebežniki iz Somalije in Eritreje, ki je izplula iz Libije, se je potopila v četrtek manj kot kilometer stran od obale Lampeduse, potem ko je na njej najprej izbruhnil požar. Zdaj leži dobrih 40 metrov globoko, v njej pa naj bi bilo še veliko trupel. V četrtek je obalni straži uspelo rešiti 155 ljudi, skoraj same Eritrejce. Na ladji je bilo skupno več kot 500 prebežnikov.

Vsakemu prebežniku lahko grozi tudi zapor
Lampeduso je obiskala ministrica za priseljevanje Cecile Kyenge, ki je že pred tem v pogovoru za dnevnik Corriere della Sera napovedala, da bo Italija občutno povečala število mest v centrih za begunce. Teh je zdaj okoli 8.000, ministrica pa jih želi podvojiti ali celo potrojiti na 24.000. Obenem se je Kyengejeva pridružila pozivom italijanskega predsednika Giorgia Napolitana za prenovo priseljenske zakonodaje. Po trenutno veljavnih zakonih je namreč vsak prebežnik osumljen kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja in mu grozi več tisoč evrov denarne kazni in celo zapor. To velja tudi za preživele četrtkove nesreče, kar je že sprožilo hudo zgražanje. Kazen sicer grozi tudi vsem, ki prebežnikom kakor koli pomagajo pri prihodu v državo - tudi če jih le rešujejo s potapljajočih se ladij.

Kot je opozorila ministrica, priseljenski zakoni ne smejo biti kaznovalni. "Tok priseljevanja se je bistveno spremenil. To moramo razumeti in spremeniti zakone," je poudarila in pojasnila, da so včasih v Italijo prihajali predvsem t. i. ekonomski begunci, medtem ko gre zdaj predvsem za begunce, ki bežijo pred vojnami in pregonom.

Sporen zakon
Sporen pa je tudi zakon iz leta 2002, ki določa, da lahko migranti iz držav, ki niso članice EU-ja, za dovoljenje za bivanje v Italiji zaprosijo le, če so že pred prihodom v državo pridobili pogodbo o delu. Če je ta pogodba nato predčasno prekinjena, morajo Italijo zapustiti. Časovno neomejeno dovoljenje za bivanje lahko pridobijo šele po najmanj šestih letih v državi. Njegovo spremembo oziroma vsaj razmislek o njej je po četrtkovi nesreči že napovedal italijanski premier Enrico Letta, medtem ko ji v desnosredinskem taboru nasprotujejo.

Begunci postajajo zadeva celotne Unije
Letta je dejal, da bo Lampeduso v sredo obiskal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Obenem je znova poudaril, da mora Evropa v večji meri pomagati Italiji pri soočanju z valom beguncev iz Afrike, saj preprosto "ne more biti vse na ramenih Italije". Rim predlaga, da bi o tem že v torek na srečanju v Luksemburgu govorili notranji ministri EU-ja, na vrhu konec meseca pa še voditelji Unije. Tudi francoski premier Jean-Marc Ayrault je v soboto pozval k organizaciji srečanja evropskih držav, na katerem bi govorili o upravljanju z mejo na morju.

Obenem je Letta Libijo obtožil, da je kriva za povečan val beguncev v Italiji. "Naša težava danes se imenuje Libija," je dejal in dodal, da bi morale libijske oblasti narediti več, da bi preprečile izplutje ladij s prebežniki za Evropo.

V Italiji pa se je v soboto razvnela še polemika, ali bi lahko reševalci na kraj nesreče prišli prej in rešili več ljudi.

Papež Frančišek se je medtem v nedeljski opoldanski molitvi na vatikanskem Trgu sv. Petra znova spomnil umrlih v nesreči in pozval k trenutku tišine zanje. "Molimo v tišini za naše brate in sestre, ženske, moške in otroke. Naj naša srca jočejo," je dejal papež, ki je sicer nesrečo pred dnevi označil za "sramotno".