Nekoč ena bogatejših južnoameriških držav tone vse globlje v gospodarsko krizo, zaradi katere se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem hrane, elektrike in osnovnih dobrin.

Krizo v državi z največjimi ocenjenimi zalogami nafte na svetu je še poglobil padec cen energentov na svetovnem trgu. Inflacija je lani znašala več kot 180 odstotkov, gospodarstvo pa se je skrčilo za 5,7 odstotka.

Maduro, ki nadaljuje uničujočo socialistično politiko svojega predhodnika Huga Chaveza, za težave krivi predvsem ZDA, ki po njegovem mnenju destabilizirajo državo po nalogu "venezuelske fašistične desnice".

Zaradi tega je že januarja uvedel izredne gospodarske razmere, ki jih je v petek razširil na polne izredne razmere, ki naj bi najprej trajale tri mesece, a se bodo po vsej verjetnosti nadaljevale do leta 2017.

"Buržoazija paralizira državo"
V govoru na sobotnem shodu njegovih privržencev je Maduro v okviru izrednih razmer napovedal nove ukrepe, s katerimi želi oživiti skoraj zastalo proizvodnjo, ki "jo paralizira buržoazija". "Kdor želi ustaviti proizvodnjo, da bi sabotiral državo, bi moral oditi, tiste, ki to delajo, pa je treba zapreti," je dejal.

Njegova grožnja je sledila odločitvi največjega venezuelskega prehranskega podjetja Polar Group, ki je konec aprila prenehalo variti pivo, ker zaradi nesposobnosti vlade naj ne bi mogli uvažati ječmena. Tovarna je sicer v lasti milijarderja Lorenza Mendoze, ki je velja za ostrega in glasnega kritika predsednika Madura.

Maduro je za naslednjo soboto odredil vojaške vaje, s katerimi naj bi se pripravili na vse mogoče scenarije, saj sam zatrjuje, da obstajajo načrti za vojaško posredovanje v Venezueli.

Za opozicijske voditelje so Madurovi ukrepi poskus destabilizacije države, s čimer naj bi hotel preprečiti organizacijo referenduma o njegovi odstavitvi, za katerega je opozicija že zbrala 1,8 milijona glasov.