"Madžarska se, glede na ukrajinsko-ruski spor, ne more postaviti v položaj, da ne bi imela dostopa do zadostne količine energentov," je dejal madžarski premier Viktor Orban. Madžarski operater plinovoda FGSZ je v četrtek sporočil, da bo "za nedoločen čas" iz tehničnih razlogov Ukrajini prenehal dostavljati plin. Ukrajinsko državno podjetje Naftogaz se je na odločitev madžarskega operaterja odzvalo z besedami "nepričakovano in nepojasnjeno".

Po več neuspešnih krogih tristranskih plinskih pogajanj, ki so potekala pred poletjem, je ruski velikan Gazprom namreč junija zaradi neporavnanih dolgov ustavil dobavo plina Ukrajini. Ruska stran je vztrajala, da bo plin dobavljala, če bo Kijev poravnal dolgove, ukrajinska stran pa, da dolgov ne bo plačala, dokler Rusija ne zniža občutno previsoke cene za plin.

Opozorilo Rusije
Kot poroča britanski The Guardian, prihaja oznanitev madžarskega premierja po tem, ko je Madžarska iz Moskve prejela opozorilo, da bo evropskim državam, ki bodo še naprej Ukrajini dobavljale plin, dobavo plina prepolovila. Orban se je pred dnevi v Budimpešti sestal s prvim možem ruskega Gazproma Alexejem Millerjem: "V prihajajočem obdobju bomo potrebovali večje zaloge plina ... In jih bomo tudi dobili, tako sem se dogovoril z Alexejem Millerjem," je dejal Orban.

Na potezo Madžarske se je z dobršno mero kritike odzvala Evropska komisija, ki si prizadeva, da bi evropske države še naprej oskrbovale Ukrajino z ruskim plinom. EU je brez ruskega plina v zadnjem desetletju ostal že dvakrat. Ko je Rusija začasno prekinila dotok plina Ukrajini, ga je Unija začenjala dobavljati prek Madžarske, Poljske in Slovaške.

Ruski minister za energijo Alexander Novak je za nemške medije dejal, da je dobava ruskega plina Ukrajini nezakonita. Države, ki Ukrajini dobavljalo plin, pa bi lahko ostale brez njega.

Južni tok naj bi Srbiji prinesel 300 milijonov evrov letno
Podobnih težav pa za zdaj nima Srbija, ki bo izvedbo projekta Južni tok, vrednega dve milijardi evrov, nadaljevala novembra. Ko bo naložba zaključena, si lahko od plinovoda obeta 300 milijonov evrov letno, je sporočil tiskovni predstavnik družbe South Stream Transport Jasper Jansen. Srbski premier Aleksandar Vučić je projekt ocenil kot 'dober za Srbijo'.

Pri gradnji plinovoda bi lahko v Srbiji sodelovalo 2500 ljudi, država pa si od tranzitnih taks in davkov v 25 letih obeta 7,7 milijarde evrov. Prva cev Južnega toka naj bi bila tako zgrajena do konca prihodnjega leta, zadnja, četrta, pa do konca leta 2017.

Vučić je medtem opozoril, da je usoda Južnega toka odvisna od dogovora evropske in ruske strani. Konec lanskega leta je namreč odjeknila novica, da Južni tok ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica držav EU-ja, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o gradnji plinovoda oblikovati na novo. To vprašanje zdaj obravnava posebna delovna skupina EU-ja in Rusije. Po Vučićevih besedah Srbija dela v interesu svojega naroda, Beograd pa nima ločenih zgodb za Moskvo, Washington in Bruselj. Prepričan je, da zato Južni tok ne bo ogrozil evropskega pridruževanja Srbije.

Plinovod Južni tok naj bi bil sicer dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov. Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo v Evropo mogoče dobaviti 63 milijard kubičnih metrov plina letno.

Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.