Madžarski medijski portal index.hu je poročal, da se je program vlade začel pred skoraj letom dni ob pomoči dobrodelne organizacije Malteškega viteškega reda, ki je organizirala prihod prosilcev za azil iz Venezuele na Madžarsko.

Pri Malteškem viteškem redu zadeve niso želeli komentirati, da bi zavarovali varnost vpletenih.
Vodja kabineta predsednika vlade je pojasnil, da ne gre za protislovje z večletno protipriseljensko politiko konservativnega premierja Viktorja Orbana, saj imajo priseljenci madžarske korenine. "Govorimo o Madžarih in Madžarov ne obravnavamo za migrante," je na novinarski konferenci dejal Gergely Gulyas in dodal, da se imajo kot drugi Madžari pravico vrniti domov.

Po besedah Gulyasa vlada javnosti ni obvestila o akciji, ker si želijo iz Venezuele na Madžarsko prepeljati še več družin; na prihod naj bi čakalo še 30 družin.

Stanovanja in programi integracije
Evropski poslanec iz vrst madžarske opozicijske Demokratske koalicije Csaba Molnar je Gulyaseve izjave označil za laži. Sprejeti Venezuelci namreč nikoli niso bili na Madžarskem, ne govorijo madžarsko in ne poznajo madžarske kulture, je poudaril in zahteval, naj se vladna stranka Fidesz v skladu z novo madžarsko zakonodajo registrira kot organizacija, ki podpira priseljevanje. Tovrstne organizacije morajo namreč na Madžarskem plačevati dodatne davke, ki jih je uvedla prav Orbanova vlada.

Kot poroča index.hu je Madžarska zagotovila letalske karte, stanovanja, jezikovne in kulturne tečaje, priskrbela pa je tudi za dokumente, da so lahko našli zaposlitev. Do zdaj je Madžarska iz Venezuele sprejela okoli 300 ljudi. Najprej so prebivali v hotelih na podeželju, vendar so nekateri že našli delo po državi.

Portal še navaja, da je v Venezuelo v preteklosti emigriralo okoli pet tisoč Madžarov, večina od njih po drugi svetovni vojni.

Venezuela zaprla mejo z Brazilijo
V Venezueli, ki jo teži huda humanitarna in politična kriza, se je medtem predsednik Nicolas Maduro po srečanju z visokimi vojaškimi poveljniki odločil zapreti mejo z Brazilijo. Že pred tem je zaprl mejo s Kolumbijo, v torek pa tudi s karibskimi otoki Curacao, Aruba in Bonaire, da ne bi v državo prišla humanitarna pomoč, ki jo ima za trojanskega konja.

Opozicijski voditelj Juan Guaidó se je osebno podal na mejo s sosednjo Kolumbijo, da bi dosegel odprtje meje in da bi v državo lahko prišla pomoč v obliki hrane in zdravil za obubožano prebivalstvo. Na približno 900 kilometrov dolgo pot iz Caracasa do venezuelsko-kolumbijske meje se je odpravil v konvoju vozil.

Na kolumbijski strani meje v mestu Cucuta je shranjenih okoli 200 ton hrane, zdravil in higienskih pripomočkov, ki so jih v glavnem prispevale ZDA.

V soboto se izteče rok za dostavo pomoči, ki ga je postavila opozicija. Za zdaj sicer ni jasno, kako bodo tovornjake s pomočjo spravili mimo vojakov, ki jih je na mejo poslal predsednik Nicolas Maduro, ki meni, da je vse skupaj krinka za ameriško invazijo.

Guaidó, ki ga je za začasnega predsednika priznalo več kot 50 držav, opozarja, da so zaradi pomanjkanja hrane in zdravil ogrožena življenja več sto tisoč Venezuelcev, če ne bodo hitro dobili pomoči.