Orban je na tiskovni konferenci dejal, da vsi dejavniki kažejo na to, da ni šlo za naravno nesrečo ter da na poplavljenih območjih ni nevarnosti radioaktivnosti. V državi v treh okrajih še vedno veljajo izredne razmere, saj so zaradi utopitve ali kemičnih opeklin umrle štiri osebe, najmanj 120 jih je poškodovanih.

Poostren nadzor Donave v Srbiji
Kot poroča srbska agencija Tanjug, so poostrili nadzor nad kakovostjo Donave v Srbiji. Kot je dejal načelnik oddelka za izredno stanje Srbije Predrag Marić: "Donava za zdaj še ni onesnažena, če se bo zgodil nezaželeni scenarij, pa bodo o tem prebivalci pravočasno obveščeni."

Izlilo se je do 700.000 kubičnih metrov rdečega blata
V tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki, ki je samo 160 kilometrov oddaljena od Budimpešte, se je v okolje razlilo do 700.000 kubičnih metrov rdečega blata. Prizadetih je okoli 7.000 prebivalcev in sedem bližnjih vasi. Škoda je še posebej velika v Ajki, Veszpremu, Gyor-Moson-Sopronu in okraju Vas. Po pisanju britanskega BBC-ja so evakuirali okoli 390 prebivalcev, 11 so jih iz poplavljenega območja rešili. V reševalni akciji je sodelovalo okoli 500 policistov, vojakov in šest posebnih reševalnih ekip.

Bojan Peček za TV Dnevnik: Rezervoar naj bi bil dotrajan
Posebni poročevalec RTV-ja iz Devecserja Bojan Peček je zatrdil, da je bila gošča, nekakšna mešanica rdečega blata in vode, visoka tudi do dva metra. Nihče še vedno ne ve, kakšne bodo posledice zlitja. Naravovarstveniki se bojijo predvsem rdečega prahu, ki bo ostal, ko bo voda poniknila. Peček je po telefonu za TV Dnevnik še poročal, da naj bi rezervoar, katerega stena je počila, že nekaj časa po tiho popravljali, saj naj bi bil dotrajan. Prav tako naj bi vseboval več strupene snovi, kot je dovoljeno.

Še vedno pogrešajo šest ljudi
V največji kemični nesreči na Madžarskem do zdaj so zaradi kemičnih opeklin v bolnišnico prepeljali okoli 90 ljudi. Opekline se da sicer ublažiti z izpiranjem z vodo, po nekaj dnevih pa izginejo. Sicer pa je večina ljudi umrla zaradi utopitve, saj je rdeče blato skupaj z vodo z naglo hitrostjo vdrlo v okoliške vasi. Še vedno pogrešajo šest ljudi.

Mediji v nesreči na Madžarskem enkrat omenjajo zlitje aluminija, spet drugič razlitje odpadne gošče, ki nastaja pri proizvodu aluminija. Kaj je zdaj pravilno?
Pri novicah res prihaja do napačnih interpretacij, saj mediji mešajo alumij in alumino, ki po slovensko pomeni glinico. Ta material, ki se je na Madžarskem razlil, je pravzaprav odpadni material, ki nastane pri proizvodnji glinice. Ne aluminija, temveč glinice, ki je potem nadaljnja surovina za pridobivanje aluminija. Glinica se pridobiva iz rude boksita, ki je rdeče barve. Veliko je najdete v Istri in je prepoznavna po rdeči barvi. Namreč sestavni del te rude je tudi železov oksid, ki je v rdečem mulju pomešan z natrijevo lužino. Alumina ima videz bele moke, njena sestavina pa je aluminijev oksid.

Kako torej pravilno poimenujemo rdečo goščo, ki se je razlila?
Mi ji pravimo rdeče blato.
In kdaj potem v procesu nastane alumina?
Ko se iz rude proizvaja alumina, je ostanek rdeče blato. Ko se izluži aluminijev oksid, ki je namenjen za proizvodnjo aluminija, je ostanek rdeče blato.
Okoli sto ljudi naj bi utrpelo močne opekline?
Te opekline niso temperaturnega značaja, temveč kemičnega, in sicer zaradi lužine. To rdeče blato odlagajo na deponiji, ki je narejena tako, da jo ogradijo z zemljino, kot en velik bazen. Bazen ogradijo z gramozom in potem ta mulj pretakajo v bazene. Mulj se tam usede, voda pa izhlapi. V nekem normalnem času se potem to strdi.
Torej so ljudi dobesedno razžrle kemikalije?
Da, tako. Natrijeva luža jim je razžrla kožo. Predvidevam pa, da se je večina ljudi utopila. V naši tovarni smo nehali proizvajati glinico pred 20 leti.
Zakaj?
Zato, ker proizvodnja ni bila ekonomična. Premajhna kapaciteta in tudi kakovost glinice nista zadoščali sodobnim standardom.
V medijih so se pojavile številke, da se je v okolje zlilo do 700.000 kubičnih metrov rdeče glinice. Nam lahko opišete, za kakšno škodo pravzaprav gre?
Škoda je ogromna. Vedeti morate, da se je to zgodilo na odprtem območju, kjer je letos veliko dežja. Zato je zraven tudi veliko vode. Predvidevam, da je bila ravno voda razlog za nesrečo, saj je verjetno zmehčala nasip okoli bazena. Na drugi strani pa je bilo tudi veliko vode v samem bazenu z rdečim blatom, muljem. Nasip je popustil in območje je bilo poplavljeno.
Rdeče blato, pomešano z vodo, je dobesedno zalilo okoliške vasi. Kaj se bo zgodilo, ko bo voda poniknila in bo ostalo le rdeče blato? Je nevarno, da se absorbira v stene hiš, v zemljo, v podtalnico?
Rdeče blato samo po sebi ni nevarno. Ko bo voda izhlapela, bo ostal rdeči prah, ki ga potem nosi naokoli ...
... pa je rdeči prah nevaren?
Ne, ko se bo lužina razredčila z vodo se nevtralizira in ni nevarna. Če seveda natrijeva lužina pride v stik s podtalnico, to seveda ni dobro.
Mediji pišejo tudi o težkih kovinah, ki naj bi bile v rdečem blatu ...
Pri težkih kovinah ni težav, saj govorimo o koncentrirani železovi rudi, ki obstaja tudi v naravi, zato ni dodanih težkih kovin. Moteča je natrijeva lužina, ki je koncentrirana, ko pride v stik s kožo pride do opeklin. Seveda pa je težava v tem, da je te ljudi dobesedno poplavilo.
Kako pa vi v podjetju Talum skrbite za varnost?
Kot sem že dejal, smo glinico nehali izdelovati pred 20 leti. Bazen, v katerem se je zbirala, smo nevtralizirali, prekrili z 30 centimetri zemlje in pogozdili. Tako danes ne predstavlja nobene nevarnosti.
Če prav razumem, ta rdeči prah, če bi ga recimo naneslo v Slovenijo, ne predstavlja nobene nevarnosti?
Ne, nobene. Tudi pri nas je bila zadeva pred 20 leti sporna, a predvsem zato, ker je veter razpihal rdeči prah in vse okoli je bilo rdeče. V Sloveniji se niti približno kaj takega ne more zgoditi. Prav tako ne moremo govoriti o ekološki nesreči, ampak predvsem o naravni nesreči.