Pred nekaj tedni so na Madžarskem zaokrožile govorice, da so razmere tako črne, da namerava vlada zamrzniti bančne račune. Vlada je Madžare hitro potolažila, da so govorice neutemeljene, a da je na tisoče ljudi govoricam verjelo, priča, kako globoka je gospodarska kriza. Nič čudnega.

Še preden se je kriza lani začela, je imela Madžarska enega največjih proračunskih primanjkljajev v EU-ju. Od lanskega septembra pa so se stvari le še poslabšale. Ne le, da je država potrebovala infuzijo 25 milijard dolarjev od Mednarodnega denarnega sklada (IMF), njena valuta je v prostem padu. Od začetka leta je madžarski forint izgubil 19 odstotkov v primerjavi z ameriškim dolarjem in 13 odstotkov v primerjavi z evrom. Vlada in analitiki za zdaj letos predvidevajo od 6- do 7,5-odstotni padec gospodarstva.

Gyurcsany odstopil zaradi vse večjih pritiskov
Zaradi takšnih vse večjih pritiskov je madžarski premier Ferenc Gyurcsany prejšnji mesec odstopil, češ da je slišal, da je on ovira sodelovanju, potrebnemu za spremembe, in da če je res tako, on zdaj odstranjuje to oviro. Gyurcsanyjev odhod je zaprl poglavje administracije, ki jo pretresajo težave že vse od njene izvolitve aprila 2006. Le nekaj mesecev po volitvah so protivladni protestniki v nemirih v Budimpešti napadli zgradbo madžarske državne televizije, se spopadli s policijo in zažigali vozila.

Nemire je zanetil nepriljubljeni vladni načrt reform, ki je zadeval vse od zdravstva in pokojnin do obsega državne birokracije. Pred svojim odstopom je premier Gyurcsany v odgovor na finančno krizo predlagal nov sveženj, a so ga kritiki zavrnili kot »premalo, prepozno«. In zdaj je naloga reševanja gospodarstva padla na glavo nove vlade. Novi premier Gordon Bajnai namerava do konca naslednjega leta oklestiti državno porabo za slabih 6 milijard dolarjev in prerazporediti davke.

Vzhodnovropska gospodarstva v še posebej težkem položaju
Prav vzhodnoevropska gospodarstva so najbolj prizadeta od svetovne krize, ki je odrezala vlaganja in posojila ter zavrla izvoz. Latvijska, litovska, češka in romunska vlada so se od zadnje četrtine lanskega leta, ko jih je udaril popotresni val recesije, že vse zamenjale. Bajnai, gospodarski minister v prejšnji vladi, je obljubil »takojšnje in boleče« omejitve porabe, ki so po njegovih besedah nujne za rešitev madžarskih financ, na tisoče delovnih mest in nazadnje nujne zato, da Madžarska vpelje evro.

Država je bila prva članica EU-ja, ki je lani prejela 20 milijard evrov mednarodne pomoči, forint pa je valuta z novih trgov z najslabšo predstavo letos. Vlada namerava za naslednji dve leti zamrzniti javne plače in ukiniti t. i. 13. plačo za državne uslužbence in upokojence. Znižali bodo tudi pokojnine in subvencije gospodinjstvom za energetske cene ter začasno ustavili nepremičninske subvencije.

K. S.