"Pravica je zmagala," je ob odhodu s sodišča v glavnem mestu Kuala Lumpur slavil Anwar Ibrahim in zaklical številnim novinarjem ter nekaj tisoč privržencem: "Čutim, da je bila moja čast oprana."

Anwarju je vrhovno sodišče sodilo zaradi sodomije oz. homoseksualnih odnosov z nekdanjim pomočnikom Saifulom Bukhari-Azianom junija 2008. Homoseksualni odnosi, četudi sporazumni, so v muslimanski Maleziji kaznivi, "krivce" pa se lahko obsodi tudi na do 20 let zapora!

Primer padel zaradi kontaminacije DNK-ja
Sodnik Mohamad Zabidin Diah je primer ovrgel zaradi kontaminiranega vzorca DNK-ja sperme, ki so jo odvzeli Anwarjevemu pomočniku, a so z njo po sodnikovi ugotovitvi ravnali nestrokovno. Zaradi pomanjkljivih in spornih dokazov je bil tako prvak združene malezijske opozicije oproščen.

Anwar Ibrahim je do leta 1998 veljal za naslednika dolgoletnega malezijskega premierja in očeta malezijskega gospodarskega čudeža Mahathirja Mohamada. Takrat je bil podpredsednik vlade odpuščen in aretiran zaradi korupcije in sodomije, kasneje tudi spoznan za krivega in zaprt. Leta 2004 je najvišje malezijsko sodišče razveljavilo obtožbo o homoseksualnosti in ukazalo njegovo izpustitev iz zapora. Korupcijska sodba je obveljala, zato se je lahko v politiko vrnil šele leta 2008.

Zarota? Aretiran 4 mesece po volitvah
Takrat je Anwar povezal različne opozicijske stranke v koalicijo, ki je na volitvah marca 2008 osvojila 82 od 222 sedežev v parlamentu, s čimer je dolgoletna vladajoča koalicija Barisan Nasional šele drugič po osamosvojitvi ostala brez ustavne dvetretjinske večine. Štiri mesece zatem je sledila aretacija Anwarja in nova obtožba zaradi homoseksualnosti.

Pred sojenjem, ki se je začelo šele februarja 2010, Anwar ni bil pretirano optimističen in ni verjel v pošteno sojenje. A po dvoletnem mučnem sojenju je vrhovno sodišče razglasilo Anwarja za nedolžnega. Malezijska opozicijska Ljudska fronta je tako dosegla pomembno zmago v boju za človekove pravice, hkrati pa močno utrdila in povečala svojo podporo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami, na katerih bi ob poštenih volitvah opozicija mogoče lahko celo zmagala.