Železna lady, ironično naziv, ki ji ga je leta 1976 dodelil neki sovjetski časopis, ko je kritizirala politiko Sovjetske zveze, je izjemno zaznamovala tako britansko kot evropsko in svetovno politiko. Britansko vlado je vodila med letoma 1979 in 1990, a njena politična pot se začne veliko prej.

Rodila se je 13. oktobra 1925 v Granthamu v Lincolnshiru kot Margaret Roberts. Njen oče, trgovec z živili in metodistični pridigar ter lokalni svetnik, je imel nanjo velik vpliv. "On me je vzgojil, da verjamem v stvari, v katere verjamem," je nekoč dejala.

Po študiju naravoslovja se je preselila v Colchester in se dejavno vključila v lokalno organizacijo Konservativne stranke. Prvič je, sicer neuspešno, kandidirala že leta 1950. Sledila je poroka z ločenim poslovnežem Denisom Thatcherjem, leta 1959 pa je bila s 34 leti izvoljena v parlament. Njen politični vzpon je bil hiter. Tako je že leta 1964 postala del vlade v senci.

Začelo se je z mlekom
Leta 1970 je s prihodom konservativnega Edwarda Heatha na Downing Street Margaret Thatcher postala ministrica za izobraževanje z nalogo, da uvede varčevalne ukrepe na svojem področju. Eden izmed rezultatov te politike je bila tudi ukinitev brezplačnega mleka v šolah za otroke med 7. in 11. letom starosti, čeprav je sama temu ukrepu nasprotovala. Mediji so jo takrat označili za "Margaret Thatcher, kradljivko mleka", piše BBC.

Po padcu Heathove administracije leta 1974 se je odločila kandidirati za vodjo Konservativne stranke, kar ji je presenetljivo tudi uspelo. Dve leti pozneje so ji zaradi kritik sovjetske politike v Sovjetski zvezi nadeli naziv železna lady, kar naj bi ji celo ugajalo.

Manj države, več trga
Po padcu laburistične vlade Jima Callaghana je postala prva predsednica britanske vlade. Njena vodila so bila ureditev državnih financ, zmanjšanje vloge države in povečanje vloge prostega trga. Sprejeti so bili zakoni, ki so omejevali moč sindikatov in privatizirali državno industrijo, vlada pa je ukinila številne subvencije za podjetnike. To je bil začetek tačerizma, politične filozofije, temelječe na tekmovanju, zasebnem podjetništvu, varčevanju in zanašanju na samega sebe.

Milijoni ljudi, ki prej niso imeli skoraj nobenih povezav z gospodarstvom, so lahko postali lastniki delnic podjetij, ki so bila prej v državni lasti. Nove monetarne politike so londonski finančni center, City, spremenile v enega najbolj dinamičnih in najuspešnih finančnih središč na svetu. Hkrati je brezposelnost presegla 3 milijone ljudi.

Kmalu po prihodu na oblast je ministrom med drugim naložila, naj zmanjšajo stroške na svojih ministrstvih najmanj za 10 in največ za 20 odstotkov. Njeni načrti, da zmanjša zapravljanje javnega sektorja, so naleteli na neodobravanje predvsem pri ministru za finance Geoffreyju Howu in obrambnem ministru Francisu Pymu. Kljub pisnim protestom obeh ministrov je premierka vse njune argumente zavrnila. "Kaj delamo s 566.000 javnimi uslužbenci, česar ne moremo narediti s 500.000?" je odgovorila.

Falklandska vojna - nov uspeh na volitvah
Do konca leta 1981 je njena podpora padla na 25 odstotkov, do takrat najnižja podpora vseh premierjev. A gospodarstvo je počasi okrevalo in na začetku leta 1982 je začela naraščati tudi podpora premierke.

Dodatno ji je priljubljenost povečala aprilska odločitev iz istega leta. Odločno se je uprla Argentini zaradi zasedbe Falklandskega otočja in junija tega leta ponovno prevzela nadzor nad otoki. V vojni je umrlo 649 argentinskih in 255 britanskih vojakov.

Zmaga na Falkandskem otočju in zmešnjava v Laburistični stranki sta konservativni stranki priskrbeli novo zmago na volitvah leta 1983.

Spopad z rudarji
Leta 1984 je Nacionalni sindikat rudarjev zaradi množičnega zapiranja rudnikov sklical stavko. A Železna lady ni popustila. Država je imela namreč znatne zaloge premoga. Izbruhnili so hudi spopadi med stavkajočimi rudarji in policijo, a po enem letu je stavka propadla. Številne skupnosti, odvisne od rudarstva, si niso po propadu rudarske industrije nikoli opomogle.

Istega leta je IRA izvedla bombni napad na hotel v Brightonu, v katerem je imela Konservativna stranka konferenco. V napadu je umrlo pet ljudi, Thatcher pa je pozneje dejala: "Napad ni uspel. Vsi poskusi, da bi se s terorizmom uničilo demokracijo, bodo propadli."

V zunanji politiki je našla sorodno dušo v ameriškem republikanskem predsedniku Ronaldu Reaganu, sklenila pa je tudi zavezništvo s sovjetskim predsednikom Mihailom Gorbačovom. "Skupaj lahko poslujemo," je še eden izmed njenih slavnih citatov.

Nov davek - novi protesti
Leta 1987 je dosegla novo volilno zmago in začela svoj tretji mandat. Ena izmed prvih potez je bila uvedba t. i. skupnostnega davka, pavšalnega davka za storitve, ki je temeljila na posamezniku namesto na vrednosti nepremičnine, v kateri so ti živeli.

Davek je sprožil najhujše ulično nasilje do takrat. Margaret Thatcher je kljub temu ostala na čelu svoje stranke. Po vrhu Evropske unije v Rimu, ko je nasprotovala večjim pristojnostim evropskih institucij, pa je v stranki počilo. Zaradi nasvetov njenih bližnjih sodelavcev, t. i. "mož v sivih oblekah", je odstopila. Nasledil jo je John Major, sama pa je ostala poslanka do leta 1992, ko so konservativci spet prevzeli oblast.

Leta 1995 je postala baronica, kljub koncu politične poti pa se je še naprej pojavljala v javnosti.

Rasistični pogledi
Obtožena je bila tudi rasizma. Ko je zavrnila uradno prošnjo ZN-a, da bi Velika Britanija sprejela 10.000 beguncev iz Vietnama, je odločitev pojasnila z besedami, da bi lahko nastali nemiri, če bi Vietnamci imeli prednost pred "belimi državljani" pri pridobivanju državnih stanovanj. Svojim ministrom je dala vedeti, da je veliko bolj naklonjena "beguncem iz Poljske in Madžarske, ker se veliko bolje asimilirajo v britansko družbo".

Njeni podporniki so v njej videli osebo, ki je zamejila preobsežno državo, zmanjšala vpliv močnih sindikalnih voditeljev in Britaniji povrnila njen položaj v svetu.

Nasprotniki pa izpostavljajo, da je postavila prosti trg nad vse drugo in dovolila, da drugi plačajo ceno njenih politik v obliki naraščajoče brezposelnosti in družbenih nemirov.

Posnetek zadnjega nastopa Margaret Thatcher kot predsednice vlade v britanskem parlamentu.