"Zveza Nato ostaja živa skala severnoatlantske skupnosti," je dejal Mattis, ki je že pred prihodom na dvodnevni vrh v Bruselj ocenil, da je "Nato najuspešnejše vojaško zavezništvo v zgodovini". Vodja Pentagona je poudaril tudi, da ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil v preteklosti kritičen do zavezništva, "močno podpira Nato".

V Natu branimo svobodo
A hkrati je Mattis opozoril, da morajo vse članice prispevati pošten delež pri skupni obrambi: "Poštena je zahteva, da tisti, ki imajo koristi od najboljše obrambe na svetu, nosijo tudi sorazmerni delež nujnih stroškov za obrambo svobode. Nikoli ne smemo pozabiti, da je svoboda tista, kar branimo v Natu."

Le pet članic za obrambo daje dva odstotka BDP-ja
S temi besedami je ameriški obrambni sekretar evropske zaveznice in Kanado diplomatsko opomnil, da ZDA pričakujejo povečanje obrambnih izdatkov. Cilj dveh odstotkov BDP-ja za obrambo izpolnjuje le pet zaveznic. Poleg ZDA še Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska. Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale k prizadevanjem za dosego starega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo v desetih letih.

Američani bodo zmanjšali vložek, če Evropejci ne bodo vložili več
"Ameriški davkoplačevalec ne more več nositi nesorazmernega deleža obrambe zahodnih vrednot. Če vaši narodi ne želijo, da Amerika zmanjša svoje zaveze k zavezništvu, mora vsaka od vaših prestolnic pokazati podporo naši skupni obrambi," je poudaril in pozval k opredelitvi mejnikov za dosego tega cilja.

Stoltenberg: Krčenje se je ustavilo, lani so se izdatki povečali
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je izpostavil, da se bodo zaveznice zdaj osredotočile na pripravo nacionalnih načrtov in mejnikov ter sistema ocenjevanja izpolnjevanja teh načrtov. To bo po njegovih besedah glavna tema vrha Nata maja v Bruslju, ko pričakuje generalni sekretar močno spodbudo za pošteno delitev bremen. Generalni sekretar zavezništva sicer izpostavlja, da so zaveznice v letu 2015 ustavile rezanje obrambnih proračunov, lani pa jih je 22 zaveznic celo okrepilo. Osveženi podatki za lansko leto kažejo, da so se realni obrambni izdatki v evropskih zaveznicah in Kanadi povečali za 3,8 odstotka ali deset milijard dolarjev, ker je bistveno več, kot je sprva kazalo, ni pa še dovolj.

Fallon: Članice naj pokažejo dobro voljo
Britanski minister za obrambo Michael Fallon pa je članice pozval, naj pokažejo dobro voljo: "Nihče ne zahteva, da obrambne izdatke takoj povečajo na želena dva odstotka BDP, a naj vsaj s povečanjem obrambnega proračuna pokažejo dobro voljo. 19 članic ne dosega 1,5 odstotka BDP, pet od njih pa niti enega odstotka."

Slovenija najslabša po investicijah
Slovenija je po izpolnjevanju cilja dveh odstotkov BDP za obrambo med najslabšimi zaveznicami, po deležu obrambnih izdatkov za investicije je po julijski Natovi statistiki sploh najslabša. A njen prispevek v Natove operacije je pomemben. Slovenska vlada je zastavila tudi cilj povečevanja izdatkov, ko je v decembrskem sklepu finančno ministrstvo zadolžila, da ob pripravi proračunov v naslednjem srednjeročnem obdobju upošteva možnosti postopne nominalne rasti obrambnega proračuna na ravni 20 do 30 milijonov evrov letno.

Mattis vesel vrnitve v svoj drugi dom
Mattis, nekdanji zavezniški poveljnik za transformacijo, se je sicer zahvalil za "toplo dobrodošlico nazaj v njegov drugi dom". Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je namreč novemu ameriškemu obrambnemu sekretarju izrekel dobrodošlico nazaj na sedež Nata, saj je Mattis kot zavezniški poveljnik za transformacijo v letih 2007—2009 v organizaciji dobro poznan obraz.

Ministri o krepitvi sil na vzhodu in jugu
Obrambni ministri so v sredo razpravljali tudi o krepitvi Natovih dejavnosti na vzhodu in jugu. Po krepitvi navzočnosti na vzhodu Evrope za boljše soočanje z grožnjami iz Rusije Nato zdaj krepi tudi dejavnosti na jugu za učinkovitejše odzivanje na teroristično grožnjo in druge izzive z Bližnjega vzhoda in severa Afrike. V Neaplju bodo vzpostavili vozlišče za boljše zbiranje informacij o soseščini, zlasti Libiji in Iraku. Poleg tega Nato krepi obveščevalne zmogljivosti, kmalu bo na Siciliji namestil drone za zbiranje obveščevalnih podatkov, načrtuje pa tudi posodobitev radarskih letal awacs.

Kremelj zanika nameščanje raket srednjega dosega
Mattis je v Bruslju izrazil tudi zaskrbljenost nad domnevnim ruskim nameščanjem jedrskih raket srednjega dosega. Kot je namreč poročal New York Times, naj bi Moskva na za zdaj neznanem kraju namestila delujoči sistem tovrstnih raket, s čimer bi kršila pogodbo iz leta 1987. Te rakete z dosegom do 5.000 kilometrov so bile med hladno vojno namenjene uničenju Evrope. V Kremlju so sicer poročanje časopis zanikali. Rusija ostaja zavezana svojim mednarodnim obvezam, vključno s pogodbo INF, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Katičeva pred Natom še na Evropsko obrambno agencijo
Dvodnevnega srečanja se udeležuje tudi slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, ki je pred začetkom zasedanja v sredo dopoldne obiskala sedež Evropske obrambne agencije in se sešla z njenim izvršnim direktorjem.