Svetovna vojaška potrošnja je lani dosegla vrtoglavih 1.531 milijard dolarjev, kar je 5,9-odstotni porast v primerjavi z letom 2008, poroča Stockholmski mednarodni mirovni raziskovalni inštitut (SIPRI).
A povečanje obrambne potrošnje nikakor ni nov fenomen. Lani, ko so se številne države borile z orjaškim primanjkljajem, je svet porabil skoraj 50 odstotkov več za orožju in vojaške operacije kot leta 2000.
Strateška odločitev
Namesto da bi omejile zapravljanje denarja za orožje, pa vse kaže, da se je številnim vladam zdelo nevarno tvegati izgubo delovnih mest v obrambnem sektorju med recesijo. "Številne države so lani povečevale javno porabo za obrambo kot način spodbuditve povpraševanja, da bi se tako spopadale z recesijo," trdi Sam Perlo-Freeman, vodja projekta vojaške potrošnje pri SIPIRI-ju.
"Čeprav vojaška potrošnja navadno ni predstavljala večjega dela paketov za poživitev gospodarstva, pa je tudi niso ukinili."
"Za velike ali posredniške sile, kot so ZDA, Rusija, Indija in Brazilija, vojaška potrošnja predstavlja dolgoročno strateško izbiro, ki so jo pripravljeni ohraniti celo v najtežjih gospodarskih časih." Po drugi strani manjše države v osrednji in vzhodni Evropi klestijo vojaški proračun sorazmerno z vsesplošnim proračunskim krčenjem.
Veliki potrošniki
Kdo so torej največji potrošniki? ZDA s 54 odstotki ostajajo trdno na prvem mestu. Lani so svoje vojaške stroške celo povečale za 47 milijard dolarjev, od leta 2000 pa skupaj za kar 63 odstotkov.
Tudi druge večje države (tako razvite kot tiste v razvoju) so povečale tovrstne izdatke. A potrošnja se je povečala precej hitreje zlasti v Aziji in na pacifiških otokih, kjer je bila rast 8,4-odstotna.
Če jo primerjamo z BDP-jem, je vojaška potrošnja na Bližnjem vzhodu večja kot kjer koli drugje na svetu. A daljnosežno bi se svetovna zračna in obrambna industrija zaradi krčenja obrambnih proračunov lahko znašli pod pritiskom.