V nemirnem Afganistanu bodo v četrtek potekale predsedniške volitve in predvolilno obdobje so spremljali številni napadi talibanskih upornikov, ki se trudijo, da bi preprečili normalen potek volilnega procesa.
Ker je na volilni dan pričakovati nove napade na volišča in volivce, je afganistansko zunanje ministrstvo na prošnjo sveta za nacionalno varnost na domače in tuje medije naslovilo poziv, v katerm prosijo, da se med 6. in 20. uro vzdržijo poročanja o nasilju, da bi tako zagotovili čim večjo volilno udeležbo.
Na ta poziv so se ostro odzvale nevladne organizacije in sami novinarji, ki so takoj dali jasno vedeti, da ne bodo upoštevali navodil oblasti. "To je demokratične dan, zelo pomembne dan za našo neodvisnost in take prepovedi ne ustrezajo demokratičnim principom," je dejal predsednik neodvisnega združenja afganistanskih novinarjev Rahimula Samander. Organizacija Human Rights Watch je afganistansko vlado celo obtožila poskusa cenzure in neutemeljenega omejevanja novinarske svobode.
Po besedah tiskovnega predstavnika afganistanskega predsednika Hamida Karzaja bi volilni medijski mrk preprečil negativen vpliv medijev. "Če se kaj zgodi, bo to preprečilo, da se pretirava, in ljudje tako ne bodo prestrašeni oditi na volitve," je dejal Siamak Heravi. Novinarji se seveda ne strinjajo s tako obliko prepovedi in so oblasti podučili, da imajo ljudje pravico vedeti za morebitne varnostne grožnje.
Korupcija in nasilje razjedajo državo
Z veliko mero gotovosti lahko zatrdimo, da nevarnosti Afganistanu ne predstavljajo samo talibani, ampak tudi korupcija, ki prežema vse pore družbenega življenja, in mogoče bi se morale afganistanske oblasti bolj kot z medijskim poročanjem pred tako pomembnim dogodkom, kot so predsedniške volitve, ukvarjati s pozivom humanitarne organizacije Oxfam, ki je Kabul pozvala, da volitve izkoristi za korenite reforme vladanja in tako omogoči napredek v državi, ki je zadnja desetletja priča nenehnim spopadom.
Od leta 2001, ko je bil strmoglavljen talibanski režim, so zahodne države za Afganistan namenile več milijard dolarjev pomoči, a osem let pozneje se tretjina Afganistancev še vedno spopada z revščino in lakoto. Premalo prebivalcev ima koristi od denarja, ki je večinoma porabljen neučinkovito, neusklajeno in potratno, opozarjajo v Oxfamu.
Na drugih predsedniških volitvah po padcu talibanov sodeluje 41 kandidatov, med katerimi ima največ možnosti dozdajšnji predsednik Hamid Karzaj, a nekateri napovedujejo, da se bo moral za zmago pomeriti v drugem krogu, kjer pričakujejo njegovega najresnejšega tekmeca in nekdanjega zunanjega ministra Abudlaha Abdulaha.
51-letni Hamid Karzaj je predsednik Afganistana od padca talibanskega režima in je tudi zmagal na volitvah leta 2004. Med sovjetsko okupacijo države se je pridružil promonarhističnim mudžahedinom v Pakistanu in po padcu sovjetske marionetne vlade leta 1992 deloval kot namestnik zunanjega ministra. Čeprav je na začetku za kratek čas podpiral talibane, ki tako kot on večinoma izhajajo iz Paštunov, pa se jim je pozneje zoperstavil in v Pakistanu deloval za njihovo strmoglavljenje. V domovino se je znova vrnil leta 2001, ko so ga na mednarodni konferenci v Bonnu imenovali za začasnega predsednika. Njegovo priljubljenost je močno načela nesposobnost njegove vlade, da odpravi korupcijo in zagotovi stabilnost države. Kritiki mu očitajo, da njegova oblast ne seže kaj dosti izven afganistanske prestolnice, in so mu zato nadeli naziv "župan Kabula".
Karzajev največji nasprotnik je 48-letni Abdulah Abdulah, ki je bil zunanji minister med letoma 2001 in 2006, ko ga je Karzaj nenadoma odstavil. Medicinsko izobrazbo si je pridobil na univerzi v Kabulu, kjer je tudi deloval kot očesni zdravnik do leta 1985, ko se je pridružil protisovjetskim borcem in bil svetovalec legendarnega voditelja in protitalibanskega borca Ahmada Šaha Masuda, ki je bil ubit v atentatu le nekaj dni pred 11. spetembrom 2001.
Med znanimi kandidati je 59-letni Ašraf Gani, ki je bil med letoma 2002 in 2004 finančni minister, pred tem pa je več kot dve desetleji deloval na različnih univerzah po vsem svetu in za Svetovno banko.
Velik kritik vlade in ministrov Ramzan Bašardost se predstavlja kot kandidat ljudstva, predvolilno kampanjo pa je nedvomno popestril s svojim volilnim štabom v šotoru, ki ga je postavil kar nasproti parlamenta. 43-letni nekdanji minister za načrtovanje v primeru zmage obljublja, da tujim silam ne bo dovolil ostati na afganistanskih tleh.
V boj za predsedniški položaj se je podal tudi nekdanji talibanski poveljnik Mula Salam, ki si je vzdevek Roketi pridobil med vojno proti sovjetskim silam, ko je rad uporabljal ameriške raketomete Stinger. Velja za močnega pogajalca, ki se je trudil v mirovne pogovore z vlado pridobiti tudi zmerne pripadnike talibanov.
Frozan Fana je ena od samo dveh predsedniških kandidatk in njen mož je bil minister v Karzajevi vladi, dokler ga leta 2002 niso ubili na kabulskem letališču. Kirurginja je nekaj let preživela v samooklicanem izgnanstvu v Evropi, ob morebitni zmagi pa se je pripravljena usesti za pogajalsko mizo s tistimi talibani, ki so pripravljeni odložiti orožje.
Oglejte si spote treh predsedniških kandidatov.
Hamid Karzaj
Abdulah Abdulah
Ašraf Gani
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje