Zakon, ki bo urejal družinske odnose za afganistansko šiitsko manjšino, je sprožil val ogorčenja ne le v Afganistanu, temveč tudi v mednarodni skupnosti, ko ga je afganistanski parlament marca sprejel tako rekoč brez razprave.

V skladu z afganistanskim zakonom lahko šiitska manjšina, ki predstavlja okoli 10 odstotkov prebivalstva, družinske zadeve ureja v skladu s svojo pravno prakso.

Nemiri v Kabulu zaradi zakona
Členi v prvotni različici zakona so od žena zahtevali, da se predajo moževemu "snubljenju" vsake štiri dni in da ne smejo zapustiti doma brez moževega dovoljenja. Zakon je sprožil nemire na ulicah Kabula. Na stotine šiitskih žensk je protestiralo na ulicah glavnega afganistanskega mesta. Napadla jih je jezna množica moških, ki so pred največjo šiitsko madraso v Kabulu sprožili protidemonstracije.

Predsednik ZDA Barack Obama je klavzule v zakonu označil za "odvratne", britanski premier Gordon Brown je dejal, da jih London "ne bo toleriral", afganistanski predsednik Hamid Karzaj pa je zaradi velikega mednarodnega pritiska obljubil, da bodo zakon spremenili.

Mož lahko strada ženo
Popravljeni zakon je afganistanski kabinet v tajnosti sprejel na začetku meseca. Čeprav so iz prvotne različice odstranili nekatere sporne člene, pa številni ostajajo. Med njimi je tudi člen o tem, da možu ni treba finančno podpirati žene, če nima "dostopa do nje", in da lahko možje žene stradajo, če zavrnejo spolne odnose. Tudi novi zakon pravico do otrok v celoti podeljuje očetu in starim očetom. Skupine za človekove pravice pa menijo, da z določilom o plačilu "krvavega denarja" za mladoletna dekleta, ki so bila posiljena, implicitno kaznuje zlorabo otrok.

Revizija zavita v tančico skrivnosti
Brad Adams, direktor azijske podružnice Human Rights Watch, je dejal, da je bil ves proces revizije zakona zavit v skrivnost. "Rezultat tega je, da so bili kljub manjšim spremembam številni ključni amandmaji, ki so jih predlagale civilne družbe in parlamentarci, prezrti, številni najbolj represivni amandmaji pa ostajajo."

Wazhma Frough, aktivistka za ženske pravice, ki je sodelovala pri reviziji zakona, je povedala, da so konservativni verski voditelji pritiskali na pravosodno minsitrstvo, da je ohranilo številne sporne klavzule.

Za spor odgovorni tujci?
"Največja težava je v tem, da zakon še vedno vključuje člen o posilstvu v zakonu," meni eden izmed afganistanskih aktivistov, vpletenih v proces sprejemanja zakona. Vplivni šiitski klerik, ki je zagovarjal zakon in nasprotoval amandmajem, pa je spor glede zakona pripisal tujemu vmešavanju. "Nisem bil zadovoljen, a strinjal sem se, da zakon objavimo v taki obliki. To sem storil v položaju, ko našo nacionalno suverenost ignorirajo in o teh zadevah odločajo številni, ki so bili pod pritiskom tudi po tem, ko sta parlament in predsednik potrdila zakon," je dejal šejk Asef Mohseni.

Predsednika Karzaja številni obtožujejo, da je sporni zakon podpisal v želji, da bi pridobil podporo šiitskih volivcev, ki bi lahko odločili predsedniške volitve 20. avgusta.