"Ampak ta Janša, on se mi ne zdi povsem uravnotežen," je v ponedeljek prvaka slovenske opozicije označil nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić in s tem povzročil veliko razburjenja. V nekaterih medijih se je pojavila tudi različica, da je Mesić za Janšo dejal, da je "neuravnovešen".

Mesić je zdaj pojasnil, da je s temi besedami mislil, da Janša zastopa stališča, ki so povsem drugačna od tistih, za katera se je dogovoril z nekdanjim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem.

"Pozablja, o čem se je dogovoril s Sanaderjem, in zdaj zastopa povsem drugačna stališča, kar je neuravnotežena politika. Zato je neresen politik," je dejal Mesić.

Josipović: To je notranja zadeva Slovenije
Oglasil se je tudi predsednik Ivo Josipović, ki je prav tako sodeloval v odmevnem klepetu. Na vprašanje, kako komentira ponedeljkovo Mesićevo izjavo, je danes dejal, da "ni strokovnjak za take ocene". "Nekdanji premier Janez Janša je bil nasprotnik (arbitražnega) sporazuma do zadnjega dne. Prepričan sem, da bo Slovenija vse, kar je bilo ratificirano, tudi uresničila. Ta sporazum je dober znak za regijo," je dejal in dodal, da je potrebno Janševe izjave v okviru referendumske kampanje jemati kot "notranjo zadevo Slovenije" in da je pravzaprav pomemben le izid referenduma.

Zadovoljstvo nad izidom, a ...
Spomnimo, predsednik Josipović, premierka Jadranka Kosor in nekdanji predsednik Mesić so v ponedeljek pozdravili pozitiven izid nedeljskega referenduma o arbitražnem sporazumu. Kosorjeva je napovedala pogovore z vodjem opozicijske Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo, ki je bil oster nasprotnik sporazuma in celo zagrozil z blokado hrvaškega vstopa v Evropsko unijo.

A resnično mnenje hrvaškega političnega vrha o Janši so ujele šele kamere hrvaške televizije Nova. "Ampak ta Janša, on se mi ne zdi povsem uravnotežen," je dejal Mesić, Josipović pa mu je odvrnil, da se mu je zdelo, kar je Janša izrekel s tisto zasedbo, "bomba za referendum". Kosorjeva je obema pritrdila le z besedami: "Je, je, je."

Josipović je imel v mislih Janševo izjavo med referendumsko kampanjo, ko je med drugim povedal, da je v času osamosvajanja leta 1991 predlagal, da bi slovenska teritorialna obramba ali policija zasedla radarsko postajo jugoslovanske vojske v Savudriji, potem ko bi se vojska umaknila od tam.

Nova je pogovor posnela, ko se je hrvaški politični vrh udeležil slovesnosti ob 10. obletnici delovanja organizacije Transparency International.

Bo naslednja ovira NLB?
Čeprav je Slovenija podprla sporazum in zagotovila, da ne bo več ovirala pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo, pa hrvaški Jutarnji list poroča, da bi lahko Slovenija še naprej postavljala ovire Hrvaški na njeni poti v EU. A ne zaradi meje, ampak zaradi poglavja o prostem pretoku kapitala, ker Zagreb na hrvaški trg ne spusti Nove Ljubljanske banke.

Po poročanju njihovega bruseljskega dopisnika, ki se sklicuje na domnevne izjave "nekaterih diplomatskih krogov v EU-ju", naj bi bila v tem primeru Slovenija osamljena, saj gre za vprašanje zasebnih podjetij, ne pa za odnos med državama ali spoštovanje evropske zakonodaje.

Časopis poroča, da sta leta 2000 hrvaško finančno ministrstvo in narodna banka zavrnila vstop NLB-ja na hrvaški trg in prevzem Istarske banke, ki je na koncu pristala v rokah madžarske banke OTP.

Mesić: Po vstopu ne bo ovir za slovenske banke
Okoli 145.000 hrvaških državljanov še vedno zahteva vračilo deviznih prihrankov, ki so jih imeli v Ljubljanski banki, predhodnici NLB-ja. Po podatkih odvetnika varčevalcev so dolgovi Ljubljanske banke skupaj z obrestmi dosegli 300 milijonov evrov.

Slovenija vseskozi zatrjuje, da je omenjeno vprašanje treba urejati v okviru sukcesije, a s tem se na Hrvaškem ne strinjajo, saj menijo, da gre za odnos med banko in njenimi varčevalci.

Mesić je sicer v ponedeljek zatrdil, da po vstopu Hrvaške v EU ne bo več nobenih ovir ne za hrvaško gospodarstvo in hrvaške banke v Sloveniji ne za slovenska podjetja in slovenske banke, ki bodo po njegovih besedah lahko na Hrvaškem delovale popolnoma transparentno.