Po mnenju Mesića bi morali pretekli teden podpisani sporazum med Hrvaško in Avstrijo ponovno preučiti, saj ta predstavlja nevaren precedens in veliko težavo ne samo za Hrvaško, ampak tudi druge države s podobnimi primeri. Tujci iz 35 držav so od leta 1991 podali 4.211 zahtev za vračilo premoženja, odvzetega na Hrvaškem, ki bi za to morala plačati 24,5 milijarde tolarjev.

Jeza Italije zaradi sporazuma
Sporazum z Avstrijo je sicer močno ujezil Italijo, ki se s Hrvaško že dalj časa pogaja o plačilu odškodnin istrskim optantom. Hrvaška je zato sporočila, da je tako kot Avstriji tudi Italiji pripravljena plačati odškodnino za po vojni odvzeto premoženje italijanskih državljanov.

Hrvaško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je država že nekaj časa pripravljena plačati odškodnino tudi istrskim optantom, vendar Italija državi še vedno noče sporočiti bančnega računa, kamor naj bi nakazali denar.

Vlada v Rimu se je v začetku tedna zelo ostro odzvala na namero Hrvaške, ki je napovedala dogovor o avstrijskem premoženju, ki so ga na Hrvaškem zaplenili po letu 1955, ko je bila podpisana avstrijska državna pogodba. V zameno bi Avstrija Hrvaško podpirala pri njenih prizadevanjih za vstop v EU.

Italija noče dvigniti slovenskega denarja
Užaljeni Rim opozarja, da so po drugi svetovni vojni tudi optantom odvzeli veliko premoženja, zato ti prav tako zahtevajo povračilo. Italija je napovedala, da bo znova pretresla odnose z Zagrebom.

Državi že vrsto let iščeta načine za poplačilo škode glede odvzetega premoženja. Po sporazumu, ki je bil podpisan še med Italijo in Jugoslavijo, mora Hrvaška Italiji podobno kot Slovenija plačati 35 milijonov dolarjev odškodnine. Slovenija je to vsoto že pred vstopom v EU nakazala, vendar Italija še vedno ni dvignila denarja.

Za sporazum tudi Slovenija
Tudi Slovenija je že pred časom v Zagreb poslala pobudo za sklenitev podobnega sporazuma, kot ga je soseda sklenila z Avstrijo. Na pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da se Hrvaška na pobudo o dvostranskem vzajemnem sporazumu še ni odzvala. Sporazum bi postal pravna podlaga za rešitev morebitnih zahtevkov, tako s strani slovenskih kot tudi hrvaških državljanov. Pogajanja se bodo lahko začela takoj po hrvaškem odgovoru, saj je Slovenija nanje že pripravljena.