Pogrom proti Rohingjam pomeni do zdaj največji izziv za mjanmarsko voditeljico, Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Su Či, ki se je pred dobrim letom dni zavihtela na čelo države.

Kot je v februarja objavljenem poročilu zapisal urad visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR), so mjanmarske varnostne sile zakrivile množične poboje in skupinska posilstva Rohingj v ofenzivi, ki "zelo verjetno" ustreza merilom za oznako zločinov proti človeštvu in celo etičnega čiščenja.

A Mjanmar, ki sicer v zahodno zvezno državo Rahine novinarjev in neodvisnih opazovalcev ne spušča, obtožbe zavrača. "Od 18 obtožb, vključenih v poročilo OHCHR-ja, se jih je 12 izkazalo za netočnih, preostalih šest pa lažnih ali izmišljenih, temelječih na lažeh in izmišljenih izjavah," so zapisali v državnem časopisu Global New Light of Myanmar v povzetku interne vojaške preiskave.

Odkrili zgolj "manjše prekrške"
Kot navaja časopis, so vojaški preiskovalci opravili pogovore s skoraj 3.000 vaščani iz 29 vasi in "zapisali" pričanja 408 vaščanov, 184 vojaških častnikov in vojakov. Tri vojake z nižjimi čini so zaprli zaradi manjših prekrškov, kot so kraja motorja, v enem incidentu pa fizični napad na vaščane.

Poleg zdaj končane vojaške preiskave navedbe preiskuje tudi poseben odbor, ki ga je Aung San Su Či vzpostavila decembra, in ki mu načeluje podpredsednik Mjint Sve, nekdanji vodja vojaških obveščevalcev. Svojo preiskavo izvaja tudi notranje ministrstvo, ki ga nadzira vojska, ločeno preiskavo pa so naročili tudi Združeni narodi.

Vse navedbe je neodvisno zelo težko preverjati, saj Mjanmar ne dovoljuje tujim novinarjem in preiskovalcem dostopa do Rahineja, kjer naj bi se zgodile najhujše zlorabe. A begunci, s katerimi so ZN-ovi preiskovalci govorili v Bangladešu, pripovedujejo grozljive zgodbe o množičnih posilstvih, mučenjih in umorih, ki so jih zagrešile varnostne sile. Poleg tega je iz satelitskih posnetkov razvidno, da je bilo na območju požganih več sto stavb v vaseh Rohingj, a mjanmarske oblasti trdijo, da Rohingje same požigajo svoje vasi.

Mjanmar jih ne priznava za državljane
V Rahineju živi več kot milijon muslimanskih Rohingj, ki jih Mjanmar ne priznava za svoje državljane. Več 10.000 jih živi v začasnih taboriščih, potem ko so bili leta 2012, ko so jih brutalno napadli budisti, večinsko prebivalstvo v Mjanmaru, prisiljeni zapustiti svoje domove. V napadih je bilo takrat ubitih več Rohingj, tudi ženske in otroci.

Rohingje izvirajo iz Bangladeša, a njeni pripadniki povečini živijo v Mjanmaru že nekaj generacij. Nasilni pregon Rohingj je sprožil eno najhujših begunskih kriz na svetu.